'Ključne potrebe lahko zagotavljajo tako biološki kot socialni starši'

V društvu psihologov, društvu socialnih delavcev in sociološkem društvu so podprli družinski zakonik, ki po njihovem mnenju daje enake pravice vsem otrokom, ne glede na to, v kakšni družini živijo. Prepričani so, da za otrokov razvoj ključne potrebe lahko zagotavljajo tako biološki kot socialni starši, v heterospolni ali istospolni skupnosti.

V omenjenih strokovnih društvih se zavzemajo za čim prejšnje sprejetje družinskega zakonika in računajo na to, da do referenduma ne bo prišlo. O dopustnosti referenduma bo odločalo ustavno sodišče, ustavni sodniki bodo o tem prvič razpravljali v četrtek.

Glede zakonika se je že večkrat oglasila tudi stroka. Po prepričanju predsednice društva socialnih delavk in delavcev Simone Ratajc lahko potrebe, ki so ključne za razvoj otroka, zagotavljajo tako biološki kot socialni starši, prav tako ni razlike, ali so to heterospolni ali istospolni starši.

Ratajčeva je poudarila, da je za otrokov razvoj in njegovo vključenost v družbo pomembna tudi formalna ureditev njegovih pravic in pravic družine. Družinski zakonik v taki obliki po mnenju društva to ustrezno ureja in prispeva k preprečevanju diskriminacije netradicionalnih družin.

Ljubica Marjanovič Umek iz društva psihologov Slovenije je izpostavila raziskave, ki po njenih besedah kažejo, da struktura družine ne vpliva na otrokov razvoj, temveč so za to pomembni drugi dejavniki, med drugim varna navezanost otroka na starša in odzivnost staršev na otrokove potrebe.

Med otroci, ki živijo v istospolnih družinah, in tistimi, ki živijo v heterospolnih družinah, tako po raziskavah ni razlik ne pri socialnih sposobnostih in ne pri razvoju spolne identitete, pravi razvojna psihologinja. Ob tem je izpostavila še ugotovitev, da so otroci v istospolnih družinah bolj tolerantni.

Rešitve, ki jih prinaša zakonik, podpira tudi sociološka stroka, saj zakonik po njihovem mnenju nikomur ne preprečuje, da bi živel v skladu s svojimi prepričanji. Medtem Slovenskega sociološkega društva po besedah predsednice Milice Antič Gaber ne preseneča razprava o družinskem zakoniku, saj se družina kot družbena celica pogosto znajde kot predmet žolčnih ideoloških razprav. Toda to, pravi, deli slovensko družbo na dva tabora: na tiste, ki zagovarjajo edino biološko družino, kar "seveda vemo, da sploh ne obstaja", ker je vsaka družina družbena tvorba, in na tiste, ki menijo, da se družina kot družbena tvorba spreminja.

Prepričana je, da je treba definicijo družine prilagajati realnemu življenju. Politika je, dodaja Milica Antič Gaber, z zakonikom vendarle "uslišala stroko". Definicija družine v zakoniku namreč daje prednost socialnim razmerjem in izenačuje pravice vseh otrok, je še dejala sociologinja.