Ključni korak danske zdravstvene reforme: zaprli več kot 90 bolnišnic

Reformo danskega zdravstvenega sistema je danes na srečanju v Ljubljani predstavljal generalni direktor danskega zdravstvenega organa Soren Brostrom. Kot je dejal v izjavi za medije, je bil pri tem zelo iskren, delil je tako njihove uspehe kot slabe izkušnje in napake.

Zdravstveno reformo so na Danskem začeli v letu 2007, ključni korak pa je bila rekonstrukcija bolnišničnega sistema. Ob tem so zaprli več bolnišnic – s 128 so njihovo število zmanjšali na 36. "To je bila zelo nepriljubljena odločitev. Potrebne je bilo veliko politične moči, da smo to storili," je povedal.

Odločitve o tem, katere bolnišnice bodo v posameznih regijah ostale, so prepustili lokalnim oblastem. Centralizacija upravljanja bolnišnic in zmanjšanje njihovega števila je bil le prvi korak. "Pomembna je bila tudi specializacija bolnišnic, torej ne, da vsi opravljajo vse, ampak so se glede na podatke o storilnosti storitve razporedile," je pojasnil Brostrom.

Politika 'zaprtih vrat'

Na začetku so se osredotočili na nujno medicinsko pomoč in uveljavili politiko "zaprtih vrat" in centralizacije nujne pomoči v večjih bolnišnicah, ki so namenjene samo temu. "Sistem lahko uspešno deluje samo pod pogojem, da so v teh bolnišnicah zaposleni strokovnjaki za vsa posamezna področja zdravstva," je poudaril.

Zato so ob tem sprejeli tudi ustrezne ukrepe za občutno povečanje števila zdravnikov. Trenutno izobrazijo trikrat več zdravnikov, kot so jih pred 20 leti. "To ni preprosto, zahteva čas. Veseli nas, da jih imamo dovolj," je dejal in dodal, da pa se trenutno soočajo z odhodi kadra zdravstvene nege iz bolnišnic.

Med večjimi uspehi, ki jih beležijo ob reformi, je izpostavil izboljšanje pri obvladovanju rakavih obolenj, srčno-žilnih boleznih in diabetesa. Slabše rezultate beležijo na področju psihiatrije in duševnega zdravja, prav tako po besedah Brostroma na Danskem potrebujejo obsežno reformo primarnega zdravstva. "Morda smo se preveč osredotočali na bolnišnice," je priznal.

Kot je ob tem še pojasnil Brostrom, reforma še vedno ni dokončana. Gradnja vseh novih velikih bolnišnic, za katere so namenili devet milijard evrov, namreč še vedno ni končana. Bešiču Loredanu je svetoval, naj se ne loti preveč stvari hkrati. "Če delate preveč stvari naenkrat, je tveganje za neuspeh večje," je opozoril.

Iskanje širokega družbenega in političnega konsenza je glede na danske izkušnje prvi korak uspešne zdravstvene reforme. "Ta nasvet sem sprejel z odprtimi rokami," je poudaril minister.

"Kljub temu, da so izjemno digitalizirani, da ima Danska zelo veliko denarja, imajo podobne težave, kot jih imamo mi," je v izjavi za medije sicer še ugotavljal Bešič Loredan.

Veseli ga, da bodo lahko z njihovo pomočjo, z izmenjavo informacij in podatkov prišli do prave oblike reforme zdravstvenega sistema. Kot je poudaril, pri tem ni cilj, da Slovenija kopira danski sistem, "ampak da vzamemo vse tisto, kar je pri njih dobro, in da ne ponavljamo njihovih napak".

Med stvarmi, ki bi jih lahko prevzeli iz danskega modela, je Bešič Loredan izpostavil prenovo sistema bolnišnic in združevanje regij. Ključno pri tem se mu zdi, da so Danci zdravstveno reformo začeli z reformo urgentnih centrov in sistema nujne medicinske pomoči.

Na strokovnem srečanju so govorili tudi o zdravstveni pismenosti in digitalizaciji. Vlogo slednje pri reformi danskega zdravstvenega sistema je predstavila predstavnica Oddelka za podatke, infrastrukturo in kibernetsko varnost z danskega ministrstva za notranje zadeve in zdravje Nina Bergstedt.

"Digitalne rešitve in nove tehnologije lahko pomagajo pri reševanju trenutnih težav v zdravstvenem sektorju. Pri tem govorimo o dostopnosti, oskrbi na domu, medspecialistični oskrbi in pa tudi o opolnomočenju bolnikov za samostojno zdravljenje," je njene besede v sporočilu za javnost povzelo ministrstvo za zdravje.