Ključni podnebni sistem, ki oblikuje vreme po svetu, vse bližje zlomu

Sistem atlantskih tokov, ki jih znanstveniki imenujejo Atlantska meridionalna tokovna cirkulacija (angl. Atlantic Meridional Turning Circulation - AMOC), bi sicer z zelo majhno verjetnostjo lahko propadla še to desetletje, kaže nova študija. Ugotovitve so dvignile veliko prahu, saj prehitevajo ocene glavnega podnebnega telesa IPCC, kjer so v zadnjem poročilu navedli, da v tem stoletju najverjetneje še ne bo prišlo do zloma. "Ocenjujemo, da bo do propada AMOC prišlo okoli sredine stoletja po trenutnem scenariju prihodnjih emisij," je zapisal glavni avtor študije Peter Ditlevsen. 

Ustavljanje ključnih oceanskih tokov bi pomenilo katastrofalne posledice za globalno podnebje, kot so resne motnje v padavinskih vzorcih, od katerih so odvisne milijarde ljudi zaradi pridelave hrane v Indiji, Južni Ameriki in Zahodni Afriki. Prav tako bi dodatno ogrozilo amazonski pragozd in led na Antarktiki. Še posebej pa bi vplivalo na vreme v Evropi in Severni Ameriki. Na bolj suhih območjih, kamor sodi Južna Evropa, bi se povečala možnost silovitih neurij, suš in požarov. Na vzhodni obali Severne Amerike bi se dvignila morska gladina, Severni in Severozahodni del Evrope bi se občutno ohladil (po nekaterih ocenah tudi do 10 stopinj Celzija). Za Slovenijo bi to pomenilo manj padavin in tudi večjo verjetnost za sušo, pravi klimatolog Gregor Vertačnik. 

Kako deluje AMOC?

Atlantska meridionalna obtokovna cirkulacija (AMOC) deluje kot nekakšen morski tekoči trak, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju podnebja Zemlje. Izvira v tropskih območjih, od koder prenaša (okoli 15 milijonov kubičnih metrov na sekundo) toplo, slano vodo proti severu do visokih zemljepisnih širin Severnega Atlantika. Tam se voda ohladi, postane gostejša in potone globoko v ocean, kar poganja svetovno kroženje oceanskih tokov. 

Ta proces prinaša tudi toploto iz tropov na severne zemljepisne širine, kar je ključno za uravnavanje podnebja regij, kot je Severozahodna Evropa. Vendar znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe slabijo AMOC. Taljenje arktičnega ledu in zmanjševanje ledenega pokrova na Grenlandiji v Severni Atlantik vnašata velike količine sladke vode, kar še dodatno upočasnjuje tekoči trak. 

Naraščajoča gmota hladne vode

 Južno od Grenlandije v Severnem Atlantiku znanstveniki spremljajo nenavaden pojav, anomalijo. Čeprav se morja segrevajo, se tukaj širi območje hladnejše vode, pojav pa povezujejo z upočasnjevanjem AMOC.

To je sicer zapleteno področje, ki ga še vedno raziskujejo z intenzivnimi študijami. Kljub temu je jasno, da je širitev 'mrzle gmote' očiten pokazatelj, kako globalno segrevanje vpliva na temeljne mehanizme Zemljinega podnebnega sistema.

"Zelo negotovo je, kako daleč smo od te prelomne točke. Modeli se glede tega zelo razlikujejo, zdi se, da je lokacija odvisna od več dejavnikov, ki vplivajo na gostote atlantskih voda. Trenutni položaj primerjam s plovbo z ladjo v neznane vode, kjer veš, da so pod površjem skrite nevarne skale, ki bi lahko resno poškodovale tvojo ladjo, a ne veš, kje so," pravi nemški klimatolog Stefan Ramsdorf.

Odzivi znanstvene skupnosti zadržani

Zaustavitev ali kolaps Amoca, ki ga napovedujeta v študiji z naslovom Opozorilo o prihajajočem kolapsu atlantskega meridianskega prevračanja (angl. Warning of a forthcoming collapse of the Atlantic meridional overturning circulation), je znanstvena skupnost sprejela z mešanimi odzivi. 

Profesor Andrew Watson z Univerze v Exeterju je dejal, "da severno atlantsko kroženje kaže znake nestabilnosti, kar bi lahko pomenilo, da bi lahko prišlo do kolapsa z velikimi podnebnimi posledicami. Vendar bi lahko bila nestabilnost tudi manj dramatična. Večina modelov trenutno nakazuje upočasnitev, ne pa zaustavitev toka v tem stoletju".

Richard Pancost, profesor zemeljskih sistemov na Cabotovem inštitutu za okolje Univerze v Bristolu, pravi, da študija dokazuje, da so nas emisije toplogrednih plinov potisnile proti tej prelomni točki. "V tem dokumentu je še posebej pomembna ugotovitev, ki kaže nelinearne odzive na podnebne spremembe. To pomeni, da v resnici ne moremo natančno predvideti, kakšna stopnja segrevanja bo povzročila spremembe ključnih dejavnikov zemeljskega podnebja."

"Presenečena sem, da avtorji iz te povsem matematične analize izpeljejo tako daljnosežne sklepe o prihodnjem razvoju AMOC. Po mojem mnenju rezultatov študije ni mogoče prenesti na dejanski prihodnji razvoj AMOC. Nenadnega zloma tega sistema tokov, kot je opisano v šestem poročilu IPCC, še vedno ni pričakovati v bližnji prihodnosti," pa je dodala profesorica Johanna Baehr z Inštituta za oceanografijo Univerze v Hamburgu.

Čeprav tudi v znanstveni sferi ni enotnega mnenja, kdaj bi lahko prišlo do zloma, pa se vsi strinjajo, da je grožnja izjemno velika in da je treba nemudoma ustaviti izpuste toplogrednih plinov. "Glede na to, kar vidim v podatkih, ni videti, kot da bi ga lahko obrnili, razen če pride do velike spremembe v političnih pogledih povsod po svetu, vključno s Kitajsko in Združenimi državami Amerike," je dejala Susanne Ditlevsen, soavtorica študije.