Ključni poudarki glede covida-19: kužnost, zdravljenje in preventiva

Prof. dr. Alojz Ihan, priznani imunolog in glavni urednik revije Isis, ki jo izdaja Zdravniška zbornica Slovenije, je za revijo opravil intervju (op. a. ta bo objavljen aprila) s prof. dr. Janezom Tomažičem, predstojnikom Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo. V njem je nekaj ključnih podatkov in smernic, ki niso pomembni le za delovanje zdravstvenih delavcev v času epidemije covida-19, temveč tudi za razumevanje vseh nas, s čim se spopadamo.

Trenutno smo sredi pandemije virusne nalezljive bolezni covid-19, ki jo povzroča virus SARS CoV-2. Ta se je decembra lanskega leta pojavil na ribji tržnici v kitajskem Vuhanu, okužba pa se je kaj hitro razširila po vsem svetu, zaradi česar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) tudi razglasila pandemijo.

Pomembna kapljična in kontaktna izolacija

Klinične izkušnje Kitajcev, ki so se z boleznijo spopadli prvi, so za vse nas seveda dragocene – vemo, da gre za t. i. kapljično okužbo, kar pomeni, da se okužba prenaša s kapljicami, ki med kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb v bližini. Padejo seveda tudi na površine, zato je poleg kapljične izolacije (upoštevanja razdalje metra in pol) potrebna tudi kontaktna izolacija, kar med drugim vključuje razkuževanje površin in temeljito in redno higieno rok.

Kdaj je kužnost največja?

Količina virusa v nosu okuženega je večja kot v njegovem žrelu. Najbolj intenzivno se tam razmnožuje v začetku bolezni (prvih nekaj dni) in takrat so te osebe tudi najbolj kužne. Izračuni na temelju opazovanj so pokazali, da ena oseba s covidom-19 v poprečju okuži 3 do 4 zdrave osebe. Število je odvisno predvsem od upoštevanja preventivnih ukrepov in od higienskega standarda posameznika.

Zaenkrat ni dokazov, da bi se virus prenašal aerogeno, razen pri določenih medicinskih posegih, kot sta na primer intubacija in bronhoskopija. Dobra novica je, da virusa niso zaznali v krvi, amnijski tekočini, popkovni krvi, v žrelu novorojenčkov ali v materinem mleku.

Kaj pa kužnost oseb brez simptomov?

Gre za dve skupini okuženih. Več kot 75 % jih zboli, ostali pa lahko »prebolevajo« okužbo brezsimptomno. Znano je, da se pri prvi skupini virus začne intenzivno razmnoževati 24 do 48 ur pred pojavom bolezni. Glede na to, da tovrstne osebe ne kašljajo, kihajo itd., je njihovo trosenje virusov majhno (le v izdihan zrak), možni pa so prenosi pri zelo tesnih stikih in kontaktni prenosi s površin (na primer okuženi se dotakne svoje sluznice nosu, kjer je veliko virusno breme, nato kljuke). Druga skupina je še manj pomembna za prenašanje virusa zaradi manjše koncentracije virusa na sluznicah zgornjih dihal.

Torej, prenos okužbe od brezsimptomne osebe je možen, vendar predstavlja manjši delež vseh prenosov. Najpogostejši je pri osebah z res tesnimi stiki, kot na primer pri partnerskem odnosu.

Koliko časa je oseba s covidom-19 kužna?

Kaže, da je kužnost povezana s težo bolezni. Za paciente z blagim potekom bolezni, ki niso hospitalizirani, velja, da po 14. dnevu od začetka simptomov in znakov bolezni niso več kužni in se lahko vrnejo na delo. To velja pri približno 80 % pacientov.

Za paciente s hujšim potekom bolezni, ki so hospitalizirani, pa velja, da niso več kužni, ko je test dvakrat negativen v razmiku 24 ur oziroma 14 dni po prenehanju simptomov in znakov bolezni.

Kako je z zdravljenjem?

Ker je bila bolezen odkrita nedavno in klinične raziskave še potekajo, je na prvem mestu še vedno podporno zdravljenje. Kot je konkretno povedal dr. Janez Tomažič: "Vse to me spominja na zgodnja obdobja HIV/aidsa, ko so bila na dnevnem redu čudežna zdravila, vendar se nobeno ni izkazalo za učinkovito. Potrebno je bilo trdo in dolgoletno delo, ki je obrodilo sadove, saj je dandanes ta bolezen dobro obvladljiva. Tudi zahvaljujoč HIV/aidsu je današnja biotehnologija na neprimerno višji ravni, zato sem zmeren optimist, da bomo kmalu dobili učinkovito zdravilo za covid-19, predvsem pa cepivo proti novemu koronavirusu. Vendar pa so postopki v medicini jasni in ne da se jih prehiteti."

Na podlagi predloga strokovnjakov z Zavoda za transfuzijo krvi poskušajo zdaj tudi pristopiti v mednarodni projekt zbiranja plazme s specifičnimi imunoglobulini, dobljenimi od prebolevnikov covida-19. "Menimo, da na ta način, če jih vbrizgamo okuženemu bolniku dovolj zgodaj, lahko bistveno oslabimo potek bolezni," razlaga Tomažič.

Slovenija naj bi z Japonske dobila še eno zdravilo favipiravir, ki je primarno namenjeno zdravljenju gripe. Študije o učinkovitosti tega zdravila pri zdravljenju bolnikov, ki so okuženi z novim koronavirusom, potekajo v več državah. Po preliminarnih podatkih naj bi bilo primerno predvsem za tiste, pri katerih je bolezen v prvi fazi. "Ko ima oboleli prve simptome, ampak se ti simptomi ne razvijejo v drugo fazo, ko prihaja do generaliziranega vnetja mešičkov," dodatno pojasni Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.

Izsledki teh študij so za zdaj po Štrukljevih besedah obetajoči, tudi če jih primerjamo z nekaterimi zdravili, ki jih v boju zoper novi koronavirus že uporabljamo. "Lahko rečem, da so rezultati nekoliko obetavnejši, kot so v kombinaciji z lopinavirom/ritonavirom, ki je znano zdravilo, ki je tudi že registrirano za zdravljenje okužb z virusom HIV."

Uporaba zaščitnih mask v javnem življenju

Spomnimo, z novim vladnim odlokom je na zaprtih javnih krajih obvezna uporaba zaščitne maske (ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela, kot so npr. rute ali šali ) ter rokavic. Tomažič sicer v intervjuju odgovarja, da ni raziskav, ki bi utemeljile smiselnost vsesplošnega nošenja mask v javnosti (v odprtih in zaprtih prostorih), ob tem pa poudarja, da je zelo pomembno, da maske uporabljamo pravilno. Ključno je vzdrževanje ustrezne distance, ko se kam odpravimo, seveda pa je najpomembneje, da preprosto ostanemo doma.

Nasvet glede prehrane

V dneh, ko se življenje vrti okoli epidemije covida-19, velja znotraj mediteranske prehrane posvetiti pozornost količini in načinu priprave obrokov, ki nas bodo oskrbeli s primerno količino cinka v kombinaciji s flavonoidi, ki imajo morda ugodne učinke pri preprečevanju tovrstne bolezni. Kaj to pomeni, si lahko preberete tukaj.

Vse ostale pomembne informacije si lahko preberete v preostanku intervjuja.