Previdno pri gibanju v naravi: klopi že aktivni

Lepo vreme, omejitve gibanja in več prostega časa veliko ljudi izkoristi za izlete v naravo. Trenutno je tudi sezona nabiranja čemaža, zato se mnogi odpravijo v gozd v iskanje tega naravnega zaklada ali pa zgolj na sprehod. A nismo aktivni le ljudje, pač pa tudi že klopi. Te majhne žuželke pa nam lahko povzročijo hude težave, saj prenašajo bolezni kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. 

Kot je pojasnil infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, so v letošnjem letu že imeli posamezne primere teh obolenj, čeprav so trenutno vsi napori na kliniki usmerjeni v obvladovanje epidemije covida-19. Zato natančnih podatkov o številu obolelih zaradi bolezni, ki jih prenašajo klopi, ta hip ni. 

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni pa postanejo zgodaj spomladi z dvigom temperature tal, mila zima in vlažna pomlad pa lahko še okrepita dejavnost klopov. "Zelo pomembno je tudi, koliko je živalskega rezervoarja, torej mladih glodalcev, in to ne gre vedno vzporedno oziroma ni neposredno vezano na to, kakšna je bila prejšnja zima, ali je bila mila ali ne. Potem je pa seveda tudi odvisno od tega, koliko so ljudje izpostavljeni," pravi Strle. 

Ljudje in živali namreč postanemo njihov gostitelj medtem ko se gibamo na prostem. "Klop nas zazna s čutili, zleze na naše telo in poišče primerno nežno mesto – lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugje. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. V kolikor je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni," je opisano na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Gibanje v naravi je vsekakor priporočljivo in ljudem dobro dene, vendar je pri tem treba biti pozoren tudi na varnost. "Kaj lahko naredimo? Gremo v gozd primerno oblečeni, po možnosti v majico z dolgimi rokavi, hlače z dolgimi hlačnicami, hlačnice zatlačimo v obuvalo. Druga stvar je, da so oblačila svetle barve. Na njih klope lažje opazimo in jih potem bolj verjetno odstranimo. Tretja stvar pa je, da ko pridemo iz gozda, z izleta, da se pogledamo in morebitne prisesane klope odstranimo," svetuje Strle. 

Če klopa namreč dovolj zgodaj odkrijemo in pravilno odstranimo, zelo zmanjšamo možnost za okužbo – predvsem ko govorimo o lymski boreliozi. "Za okužbo pri lymski boreliozi je namreč potrebno praviloma več kot 12 ur," pravi infektolog. 

Cepljenje ta hip zamrznjeno

Okužbo s klopnim meningoencefalitisom, ki je virusna bolezen osrednjega živčevja, pa lahko preprečimo tudi s cepljenjem. To je za večino populacije sicer še vedno samoplačniško, od lanskega leta pa se je začel izvajati program rutinskega cepljenja za otroke pri starosti 3 leta in odrasle, stare 49 let, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Zaradi izrednih razmer zaradi epidemije covida-19 so trenutno vse druge nenujne zdravstvene storitve zamrznjene, tudi cepljenje. "Za zdaj so vsa neurgentna ukrepanja zamrznjena, upajmo, da se bodo odmrznila. Seveda pa je cepljenje tek na dolge proge. Gotovo ni dobro, da se ljudje, ki bi se zdaj v tem času želeli cepiti, ne cepijo, ampak za to bo še priložnost in naj to takrat izkoristijo," je še svetoval Strle. 

Na NIJZ so pojasnili, da se bo s shemo cepljenja nadaljevalo takoj, ko bo možno. “Ko se bo epidemiološka situacija toliko umirila, da se bodo spet lahko začele izvajati preventivne storitve in bo možno varno izvajanje cepljenja. Zaenkrat kot prioriteta poteka program cepljenja za dojenčke pri pediatrih,” so dodali. 

Kakšni so simptomi in kaj storiti, če sumimo na okužbo? 

Glede na to, da se slovensko zdravstvo trenutno najbolj ukvarja z obolelimi za covidom-19, so na UKC Ljubljana svetovali, naj posamezniki ob sumu na morebitno okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, pokličejo osebnega zdravnika, ki jih bo v telefonskem pogovoru usmeril naprej. 

Po vbodu klopa moramo biti na morebiten pojav okužbe pozorni še vsaj mesec dni. Pri lymski boreliozi, ki je bakterijska okužba, je namreč inkubacijska doba od tri do 32 dni. Običajno se začne z nebolečo rdečino, ki se ponavadi pojavi na mestu vboda in se počasi širi, na sredini pa bledi ter tako dobi obliko kolobarja. To je prvi znak okužbe, pozneje (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) pa se lahko pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov – kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. 

Klopni meningoencefalitis pa se običajno pojavi od sedem do 14 dni po vbodu klopa. Bolezen se začne kot neznačilna vročinska bolezen, ki ponavadi traja od dva do štiri dni, spremljajo pa jo lahko mišične bolečine, utrujenost in glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki lahko traja nekaj dni do tri tedne, nato pa se začne drugo obdobje bolezni – prizadetost osrednjega živčevja – ki se kaže kot visoka vročina s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem. V skrajnem primeru se lahko pojavita celo nezavest in smrt.