Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa. Največja nevarnost za klopni meningoencefalitis je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji.

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih. "Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem," pravijo na NIJZ. Proti lymski boreliozi cepivo sicer ne obstaja, se pa bolezen zdravi z antibiotiki.

Klopi aktivni že od februarja, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov in travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali domačem vrtu, poroča NIJZ. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 in pet odstotkov vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Kljub temu, da se je pojavnost s klopnim meningoencefalitisom po letu 2014 v Sloveniji več kot razpolovila, se še vedno uvrščamo v vrh evropskih držav po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa, ob bok baltskim državam in Češki.

Na NIJZ pravijo, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta. "V Sloveniji je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu brezplačno za vse za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki. To so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje," je zapisano na njihovi spletni strani. Cepljenje (osnovno cepljenje oz. trije odmerki) zgoraj naštetim osebam krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku.

Bolezen lahko vodi v trajno invalidnost in smrt

Pri dveh tretjinah ljudi okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa.

Sprva se bolezen kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi dva do štiri dni. Bolniki imajo povišano temperaturo, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, imajo otrdel vrat, včasih jim je slabo in bruhajo, lahko se pojavijo celo motnje zavesti in smrt.

Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot je slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh ...

Od 100 bolnikov s KME jih bo do 10 imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela postencefalitični sindrom, poroča NIJZ.

Poleg vboda klopa je možen tudi prenos virusa klopnega meningoencefalitisa z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. So pa takšni primeri izjemno redki, velika večina okužb je posledica vboda okuženega klopa.

"Specifičnega zdravila za klopni meningoencefalitis ni, ne obstaja. Lahko se le lajša simptome in nudi podporno zdravljenje, zato je še toliko bolj pomembna preventiva, še posebej cepljenje," poudarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Nizka precepljenost kljub veliki možnosti za vbod okuženega klopa

Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka, opozarjajo na NIJZ. "Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev," poročajo.

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki, nato pa so za vzdrževanje zaščite potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na pet let. Po 60. letu starosti se priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.

"Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki," še pravijo na NIJZ.