Slovenija

Klopni meningoencefalitis: na leto zboli 110 ljudi, a možno ga je preprečiti

Ljubljana, 12. 04. 2024 07.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vse več je sončnih in toplih dni, zato se tudi pogosteje odpravljamo na prosto. Zaradi razmeroma mile zime bi bila letos aktivnost klopov lahko večja, opozarjajo na NIJZ. Najbolj razširjeni bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Klopni meningoencefalitis, ki lahko pri obolelemu pusti hude posledice, kot je invalidnost ali celo smrt, pa lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem, poudarjajo na NIJZ.

 V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po celi državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 obolelih.

Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa. Največja nevarnost za klopni meningoencefalitis je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji.

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih. "Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem," pravijo na NIJZ. Proti lymski boreliozi cepivo sicer ne obstaja, se pa bolezen zdravi z antibiotiki.

Posledice okužbe s klopnim meningitisom
Posledice okužbe s klopnim meningitisom FOTO: NIJZ

Klopi aktivni že od februarja, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov in travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali domačem vrtu, poroča NIJZ. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 in pet odstotkov vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Kljub temu, da se je pojavnost s klopnim meningoencefalitisom po letu 2014 v Sloveniji več kot razpolovila, se še vedno uvrščamo v vrh evropskih držav po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa, ob bok baltskim državam in Češki.

Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji med leti 2013 in 2022
Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji med leti 2013 in 2022 FOTO: NIJZ

Na NIJZ pravijo, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta. "V Sloveniji je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu brezplačno za vse za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki. To so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje," je zapisano na njihovi spletni strani. Cepljenje (osnovno cepljenje oz. trije odmerki) zgoraj naštetim osebam krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranem osebnem zdravniku.

Bolezen lahko vodi v trajno invalidnost in smrt

Pri dveh tretjinah ljudi okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa.

"Pri tem je treba opozoriti, da okrog tretjina bolnikov vboda klopa niti ne opazi," opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Sprva se bolezen kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja po navadi dva do štiri dni. Bolniki imajo povišano temperaturo, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, imajo otrdel vrat, včasih jim je slabo in bruhajo, lahko se pojavijo celo motnje zavesti in smrt.

Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot je slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh ...

Od 100 bolnikov s KME jih bo do 10 imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela postencefalitični sindrom, poroča NIJZ.

Okužbe s klopnim meningoencefalitisom
Okužbe s klopnim meningoencefalitisom FOTO: NIJZ

Poleg vboda klopa je možen tudi prenos virusa klopnega meningoencefalitisa z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. So pa takšni primeri izjemno redki, velika večina okužb je posledica vboda okuženega klopa.

"Specifičnega zdravila za klopni meningoencefalitis ni, ne obstaja. Lahko se le lajša simptome in nudi podporno zdravljenje, zato je še toliko bolj pomembna preventiva, še posebej cepljenje," poudarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?

Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Nizka precepljenost kljub veliki možnosti za vbod okuženega klopa

Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka, opozarjajo na NIJZ. "Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev," poročajo.

Klop
Klop FOTO: Shutterstock

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki, nato pa so za vzdrževanje zaščite potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na pet let. Po 60. letu starosti se priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.

"Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki," še pravijo na NIJZ.

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

202021
12. 04. 2024 21.05
+2
oglas podpira pfizer to ti vse pove.... živim ob gozdu celo večnost. na psu najdem skoraj od od začetka marca vsaj enega na dan sam se vsakič po sprehodu preoblečem in pregledam isto prakticiram pri otrocih in nobene težave in ga v življenju 46 let imel 2x.
BAJADERA
12. 04. 2024 21.13
Farmacija financira medije. Kapital je vreden več kot življenje. Ne le na "grdem zahodu", tudi na vzhodu. Vsaj tu so si enaki.
Con-vid 1984
12. 04. 2024 16.49
+3
Jah nč skrbet, za zdravje in imunski sistem. Varno in učinkovito zaupanje v pravno imuniteto za farmacijo je že zdavnaj izpuhtelo.
BAJADERA
12. 04. 2024 21.05
Izobražen kader tega ne razume :) . C19 je dokaz. Vsaka "nenadna" smrt je na njih, pa še vedno tišijo...ker oni so hodili v šolo :)
Misika1967
12. 04. 2024 15.47
+8
Cepljenje bi moralo biti zastonj za vse drzavljane. Posledice bolezni so zelo hude. Ce so nasli denar za cepljenje proti koroni bi tudi zato bilo bolj potrebno. Namesto da lenuhom place povisajo denar za cepivo.
G M It
12. 04. 2024 14.04
+4
Ena košnja okoli hiše pomeni 3-4 klopi , a bistveno manjši , kot je ta na sliki na vratu .
Rožice so zacvetele
12. 04. 2024 12.58
+7
Klopi me obožuejo, če ga kdo dobi, ga jaz, že od nekdaj. Lahko nas je 10 zunaj, nihče ga ne dobi, razen jaz. Moj "rekord" pred leti je bil 12 klopov v 1 dnevu. Vsa oblačila, ko končam z delom zunaj, močno stresem, obvezno v pranje, obvezno tuširanje in še pregled telesa domače "strokovnjakinje". Vendar kljub temu, neredko, naslednji dan najdem že prisesanega klopa. Imam res srečo v življenju, da se me ni lotil še noben okužen.
PomisliNaSonce
12. 04. 2024 14.43
+2
Si precepljen naravno. Sj večja je težava za tiste, ki se jim prisesa zgolj izjemoma.
FRC-H
12. 04. 2024 14.48
+3
Lahko je bil tudi kak okužen vmes...imunski sistem ponavadi prepreči hujšo bolezen in se niti ne zavedaš, da te klop okuži.
Pojma_Nimaste
12. 04. 2024 15.04
+1
hm zanimivo js ga pa skoraj nikoli ne dobim tudi če smo z družbo petih, oni štirje bodo imel klopa jaz pa ne
Brane123
12. 04. 2024 20.01
Srečkoti, mene je pa moj tretji klop priklenil na posteljo za 2 tedna :). Toplo priporočam cepljenje proti meningitisu
JK123
12. 04. 2024 20.27
Mene komarji ne marajo. Ne vem, a zaradi tobaka ali zaradi prepovedane zelene.
BAJADERA
12. 04. 2024 21.10
Res je. Imunski sistem bo preprečil tudi HPV in Herpes okužbo. Marsikaj nosimo v sebi, virusi povzročijo bolezen le takrat, ko je imunski sistem oslabljen. MRNA iznajdbe pa so mnogim imunski sistem potisnila v rdečo območje.
Jun2
12. 04. 2024 12.53
+11
Ta cepiva so se malo zamerila ljudem.
MajaZzz
12. 04. 2024 12.22
-10
Gobarji in lovci vedno brez klopov zakaj le?
Brane123
12. 04. 2024 20.03
A ta podatek si v gostilni slišal? Večina lovcev, kot tudi vojakov in policistov je cepljena proti meningitisu.
periot22
12. 04. 2024 11.29
-10
A to je tisti poživitveni ko te zmanjka potem!!!!!!!
Jernej Sekirnik
12. 04. 2024 11.03
+6
Lahko pa mi njim naredimo kakšen virus pa ga spustimo v gozd, da jih razredčimo. PA saj to pa znamo:)