Slovenija

Klopov letos za polovico več, nadpovprečno so se namnožili v prestolnici

Ljubljana, 25. 04. 2024 10.36 | Posodobljeno pred 29 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Število klopov, ki lahko prenašajo smrtonosne bolezni, je letos neobičajno veliko in visoko nad povprečjem, so še neuradne ugotovitve monitoringa klopov v Sloveniji. Še posebej so se namnožili na območju ljubljanskega Tivolija in Rožnika. Visoko je tudi število okuženih klopov.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Porast klopov
    02:55
    Iz 24UR: Porast klopov
  • Iz SVETA: Kužnih klopov letos več kot lani
    02:26
    Iz SVETA: Kužnih klopov letos več kot lani

 

Časnik Delo poroča, da so se letos v Sloveniji, tudi v prestolnici, nadpovprečno namnožili klopi. Kot namreč kažejo neuradne ocene monitoringa, je klopov letos vsaj za polovico več kot lani. Še posebej slaba novica pa je, da je več tudi klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo.  Namnožili so se tudi v Ljubljani, predvsem na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Ljubljanskem gradu in tudi na vrtovih, parkih in otroških igriščih, našteva Delo. To so za zdaj še neuradni rezultati monitoringa klopov, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.  

Klop
Klop FOTO: Adobe Stock

Kot pojasnjuje Nataša Knap Gašper iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so z monitoringom začeli šele v letošnjem letu in zadnje primerljive študije so bile opravljene v Sloveniji med leti 2005-2008. Vsa vzorčna mesta se seveda ne ujemajo s takratnimi, tista, ki pa se, kažejo, da smo letos na istih lokacijah zbrali veliko več klopov: "Veliko število klopov je bilo letos zaznano na vseh do sedaj vzorčenih lokacijah po Sloveniji. Hkrati smo z monitoringom začeli 1 mesec prej kot je bilo načrtovano, saj je bilo vreme primerno."

Kot ugotavljajo, je z borelijami  v Sloveniji okužen skoraj vsak tretji klop. Virus klopnega meningoencefalitisa pa najdemo v do 1 % klopov, vendar se prekuženost klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa močno razlikuje glede na regijo. Poleg teh povzročiteljev pa najdemo v klopih tudi veliko bakterije, ki povzroča anaplazmozo. Ta pri ljudeh povzroči vročinsko bolezen, težave pa povzroča tudi pri psih, opozarja. 

Kje so najbolj ogrožena območja za okužene klope? Kot pojasnjuje Knap Gašper, borelije najdemo v klopih povsod po Sloveniji, območje najvišje pojavnosti klopnega meningoencefalitisa pa sega od severne meje (Gorenjska, Koroška), čez osrednji del Slovenije (širše območje Ljubljane in Celja) pa vse do primorsko-notranjske in zahodnega dela Dolenjske. 

Zakaj so se letos klopi bolj namnožili?  

Za številčnost klopov sta pomembna predvsem dva dejavnika, njihovi naravni gostitelji (mali glodavci in divjad) ter vreme. Če je številčnost gostiteljev velika, se v naslednji sezoni poveča tudi število klopov v naravi. Klopi so aktivni takoj, ko je temperatura nad 4C, in letošnji topli mesci v začetku leta so tako vplivali na zgodnji pojav velikega števila klopov, pojasnjuje.  

Kot je za Delo pojasnil dr. Tomi Trilar e je pri vzorčenja pri Koseškem bajerju med vzorčenjem na rjuhi v eni uri nabralo več kot sto klopov. Kot poudarjajo na NIJZ, Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prehodnem izboljšanju sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z motnjami zavesti ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestetičen učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj – asimptomatsko. Osebe, ki so bile v preteklosti že okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Odstranitev klopa
Odstranitev klopa FOTO: Shutterstock

 

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Cepljenje priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 oz. 9–12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9

KOMENTARJI (149)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Alternativa73
28. 04. 2024 14.42
Čimprej vse pocepit😂😂
Betuul
25. 04. 2024 19.00
Klop se nahaja povsod tam kjer je trava, grmičevje, drevesa-(otroška igirišča, paarki; steze z drevesi, ipd celo po steni fasade pripleza! Ja tudi kelesarska steza z drevoredom ; klope ma!
aviktora
25. 04. 2024 18.59
+3
Klopi v parlamentu.
Sixten Malmerfelt
25. 04. 2024 18.42
+3
ko grem v hosto se namažem z eteričnim oljem evkaliptusu ali lavande! in nimam klopa! ena flaškica za 7 ojrov zadosti za celo leto! vi se pa cepite s pfizerjem....
StAnalitik
25. 04. 2024 18.22
+3
Kaj nakladate,v LJ se EBOLA ne preživi
kiropraktik
25. 04. 2024 18.21
+6
V Ljubljani je preveč parazitov! Vodijo NVO, migranti in ostali paraziti, ki samo sesajo !
Mozart60
25. 04. 2024 18.17
+2
Pravijo da ga je dobil župan ljubljane,je to res? ali je spet kakšna potegavščina.
ap100
25. 04. 2024 18.31
on ga nosi kot obesek dobil ga je za darilo
ibasumik
25. 04. 2024 18.09
-1
člani opozicijske stranke 😁
Komentator aligator
25. 04. 2024 18.03
+2
V Lublan dobijo gratis doping v krvi.
Sixten Malmerfelt
25. 04. 2024 17.41
+0
cepite se s Pfizerjem, proti klopom, ha,ha!
ap100
25. 04. 2024 16.45
+1
Največji problem za klope v Ljubljani je velika količina potepuških Mačk , ter Psov ki jih lastniki spuščajo iz vrvic, da se razgibajo v okolju ter tako sprejemajo klope v naravi in oddajajo klope na vrtove, otroška igrišča in podobno - ne pa nekaj srn, ki se preplašene skrivajo v gozdu
Partapaki
25. 04. 2024 16.43
+0
Ja letos se ne bo pisala lepa, prvega klopa sem pobral že tm začetek aprila
devlon
25. 04. 2024 16.33
+1
Lahko bi ponudili brezplacno cepljenje
devote
25. 04. 2024 16.49
+3
ap100
25. 04. 2024 16.52
-2
obvezno cepljenje, da bo resnica spet spravila anticepilce na obvoznice
exdetektiv
25. 04. 2024 16.27
-3
Kjer so preletala letala tam jih je največ. To ni nič nenavadnega.
CizLouise
25. 04. 2024 17.49
+2
a.kralj1994
25. 04. 2024 16.24
-1
Samo še to čakam, kdaj bo kak janšist napisal, da je za to kriv Kučan...al pa partizani...komunisti...morda Kidrič...
Vselepo
25. 04. 2024 16.43
+2
Ne tudi klopi so živa cuteca bitja, prepoved pobijanja....
ap100
25. 04. 2024 17.24
+2
Jun2
25. 04. 2024 16.24
+1
Da je nekdo šou klope štet respect🏆
XVXC
25. 04. 2024 16.23
+5
Zelo nevarna živalca. Lahko ohromiš. Borelioza.
Sinner 666
25. 04. 2024 16.11
-1
ja res cudno. nobenga mraza cez zimo da bi pocrkal, use se zarasca in zdej je kr naenkrat to problem. pa vazno da u lj in okolici. na kmetih lahko pocrkamo
enapi
25. 04. 2024 16.20
-2
Noben mraz še ni zmanjšal populacije. Najbolj vpliva vlaga.
avgust.
25. 04. 2024 15.42
-3
To je bilo pričakovano. Klopi imajo radi vlago in v sušnih letih se število zmanjša, v namočenih pa poveča. To je to. Bolj bi bilo zanimivo izvedeti, od kje izvor teh bolezni, saj klopi so bili od nekdaj, bolezni pa ne.
lokson
25. 04. 2024 15.23
+8
Dobro, da pekoči še ni zapisal, da je klope v prestolnico prinesel nek janšistični rovtar. Pustim se presenetiti.