Odbor dal zeleno luč, SDS bi raje dal rdečo

Odbor za zunanjo politiko je danes z glasovi koalicije z deset proti sedem podprl zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško in DZ predlagal, da zakon podpre. Zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem v nastopu na odboru DZ pozval k ratifikaciji sporazuma, ki je po njegovih besedah dober, v skladu z ustavo in v interesu Slovenije. Izpostavil je pomen mnenja ustavnega sodišča, da so posamezni členi sporazuma in sporazum v celoti v skladu z ustavo, kar pomeni, da tudi "odločitev arbitražnega sodišča ne bo mogla biti v nasprotju z ustavo".

Žbogar je poudaril, da dodatna mnenja pravno niso zavezujoča. Po njegovih besedah vlada verjame, da bo sporazum ratificiran, saj bi vsako odlaganje oddaljilo Slovenijo od cilja, "da se meja med državama na spornih območjih določi po sporazumu, ki je za Slovenijo ugoden".

S sporazumom se državi zavezujeta, da spor o meji reši ad hoc arbitražno sodišče, s čimer sta se zavezali k dokončni in mirni rešitvi spora ter zaščitili vitalne interese, je spomnil Žbogar in poudaril, da sporazum vsebuje tudi izhodišča iz leta 2008 o reševanju meje pred tretjim, torej vsebinsko načelo zunanje pravičnosti in spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991 tako na kopnem kot na morju, kot tudi zgodovinske okoliščine. Tako kot v parafiranem sporazumu Drnovšek-Račan iz leta 2001 pa vsebuje ločeni alineji o bočni meji in stiku z mednarodnimi vodami.

Poskusi dvostranskega reševanja meje niso bili uspešni, s sporazumom, ki sicer dopušča in spodbuja tudi bilateralno reševanje, pa bo o meji nepristransko in na način, ki ni neustaven, odločilo pravosodno telo, je dejal minister. Kot ključno nalogo je sedaj izpostavil pripravo memoranduma, ki bo podlaga za odločanje sodišča. V njem bodo ob pravni argumentaciji predstavili tudi za Slovenijo vse pomembne dokumente in izvajanje pristojnosti, vključno z zgodovinskimi in drugimi okoliščinami, sodelovali pa bodo mednarodni pravni strokovnjaki.

V več kot dveurni razpravi so po pričakovanjih poslanci koalicije podprli ratifikacijo sporazuma, opozicija pa je izrazila nasprotovanje sporazumu predvsem zaradi tega, ker Sloveniji ne zagotavlja teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. Poslanci SDS so celo pozvali k prekinitvi postopka ratifikacije in začetku novih pogovorov.

'Brez tega bi zakoličili status quo'

Franco Juri je v mnenju poslanske skupine Zares izpostavil pomen tega, da z razsodbo arbitražnega sodišča ne bo več različnih razlag poteka meje. Če sporazuma, ki je edina pot do mednarodnopravne vzdržne politične rešitve, ne bi ratificirali, pa bi "zakoličili status quo", ki bi pomenil možnost političnih tenzij, je dejal.

Darja Lavtižar Bebler je v imenu poslanske skupine SD sporazum izpostavila kot najboljšega doslej, kot kakovostni presežek vseh dosedanjih bilateralnih dogovorov. Vrnitev na začetek, ki jo predlaga SDS, pa bi po mnenju stranke pomenila vrnitev k incidentom na meji na morju in kopnem ter blokado gospodarstvenikov.

Anton Anderlič je v imenu polanske skupine LDS izpostavil, da bosta s sporazumom državi pooblastili sodišče za delo, ki ga sami nista mogli opraviti, ter tako vprašanje razbremenili politizacije. Bistveno pa je, da vlada pripravlja memorandum, v katerem bodo predstavljeni slovenski argumenti.

Zgolj 'služnostna pot'?

Opozicija je medtem proti sporazumu, saj ta Sloveniji po njenem mnenju ne zagotavlja teritorialnega stika z mednarodnimi vodami. Poslanci SDS so celo pozvali k prekinitvi postopka ratifikacije in začetku novih pogovorov.

Kot je poudaril predsednik SDS Janez Janša, bo Slovenija s sporazumom, ki je škodljiv, na morju dobila samo "služnostno pot" in bo izgubila status pomorske države. DZ bi ga moral ratificirati z dvotretjinsko večino, saj gre za odločanje o vprašanju državnosti. Vsebinska in formalna spornost pa sta po njegovi oceni še bolj jasni z mnenjem ustavnega sodišča, ki opozarja, da bi odločitev arbitražnega sodišča lahko bila protiustavna. Ugotovitev ustavnega sodišča, da je meja med državama že določena, pa bi bila "zadosten razlog za prekinitev vseh postopkov ratifikacije sporazuma in začetek novih pogovorov", ki bi sledili sklepom ustavnega sodišča, je dejal.

Branko Grims (SDS) je dejal, da se je treba vrniti na prejšnja izhodišča, si vzeti čas in doseči boljši dogovor. Kot boljšega je izpostavil dogovor med Janšo in bivšim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem iz leta 2005, ki je vseboval načelo zunanje pravičnosti. Spomnil je na drugi Rehnov predlog, ki je določal, da bo postopek končan pred vstopom Hrvaške v EU. Poudaril je še, da pojem geografske prikrajšanosti države pomeni omejitve države pri plutju ladij in drugem ravnanju. Miro Petek (SDS) pa je dejal, da je status quo vseeno boljši od možnosti, da Slovenija izgubi del svojega ozemlja.

Poslanci SDS so tudi znova opozarjali, da junction ne pomeni stika, ampak povezavo, kar je minister Žbogar odločno zanikal ter poudaril, da sporazum govori "o stiku in ne pravici do stika". Janša je izpostavil še razloge za vztrajanje Slovenije pri zunanji pravičnosti, ki je v sporazumu sedaj izrecno ni več, kot tiste, ki bi zagotovila upoštevanje zgodovinskih argumentov Slovenije in teritorialni stik z mednarodnimi vodami, ki ga samo z upoštevanjem mednarodnega prava ne bo dobila.

Franc Pukšič je ponovil stališče poslanske skupine SLS, da je sporazum slab in škodljiv, nasprotujejo pa mu tudi zato, ker bo z njim vladna koalicija "naredila diktat nad ustavno večino v DZ". SLS je na zakon vložila tudi dve dopolnili, ki pa ju odbor ni obravnaval, ker nista primerni za obravnavo, ker posegata v vsebino sporazuma in ker sta v nasprotju z zakonom o zunanjih zadevah.

V njih je SLS predlagala, da se Slovenija zaveže, da bo v memorandumu kot temeljno izhodišče navedla meddržavno mejo, s katero je leta 1918 vstopila v kraljevino SHS. Zavezala naj bi se tudi, da bo ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške v EU, šele ko bo Hrvaška uresničila sodbo arbitražnega sodišča.

Naknadni referendum predvidoam 6. junija

Kot je znano, je ustavno sodišče konec marca presodilo, da je novembra lani podpisani sporazum v skladu z ustavo. Poslanci DZ bodo o ratifikaciji glasovali na aprilski seji, po neuradnih podatkih že prvi dan seje 19. aprila. S sporazumom naj bi o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončno odločilo arbitražno sodišče. Po ratifikaciji v DZ naj bi se o sporazumu izrekli še volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bi lahko bil 6. junija.

S smernicami za delovanje na Zahodnem Balkanu želi vlada dobiti podlago za okrepljeno in bolj koordinirano delovanje Slovenije v regiji – v BiH, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Albaniji in na Kosovu.

Razprava o pridružitvi Hrvaške OECD

Kot je odbor sklenil na seji minuli teden, bodo na podlagi današnje razprave o smernicah oblikovali predloge za morebitno dopolnitev deklaracije o Zahodnem Balkanu, s katero bo Slovenija potrdila zavezanost k sodelovanju, pomoči in razvoju držav regije. Na podlagi tega sklepa so predlog deklaracije tudi umaknili s seje DZ. Odbor bo dopolnila k deklaraciji posredoval zunanjemu ministrstvu, ki bo nato dopolnjeni predlog deklaracije poslal v obravnavo vladi, ta pa OZP.

Obravnavali naj bi tudi pobudo za sklenitev sporazuma s Črno goro o socialnem zavarovanju. Črna gora je sicer edina nekdanja jugoslovanska republika, s katero Slovenija tovrstnega sporazuma še ni sklenila.Na zaprtem delu seje pa naj bi odbor razpravljal o pobudi za podpis sporazuma o pogojih pristopa Slovenije h konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Razumen kompromis

Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so konec marca na sestanku, ki se ga je udeležil tudi premier Borut Pahor, dogovorili za umik predloga za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. O sporazumu bo odločal zakonodajni refrendum, ki pa bo pravno zavezujoč.

Predsednik republike Danilo Türk je pred omenjenim sestankom komentiral razmere. Kot "razumen kompromis" je ocenil petkov dogovor predsednikov parlamentarnih strank, da po ratifikaciji arbitražnega sporazuma v DZ o njem odločajo volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu.