Kmalu novi kriteriji podeljevanja koncesij, nič več dopolnilnega zavarovanja in krajše čakalne dobe?

Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, ki so ga danes predstavili na ministrstvu za zdravje, med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembe na področju koncesij, več pristojnosti za vodstva zdravstvenih ustanov in večjo pristojnost ministrstva pri izvajanju obveznega zavarovanja.

Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bodo že jeseni predstavili tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer bodo med drugim opredelili podeljevanje koncesij. Kot je pojasnila v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc, trenutno pregledujejo koncesijske pogodbe, na podlagi analize pa bodo pripravili spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem bodo zapisali enotna merila in kriterije za podeljevanje koncesij.

Želijo dodatne vire financiranja zdravstva

Proti koncu leta bodo v javno razpravo poslali zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo ministrstvo za zdravje predlagalo nov model financiranja. Konkretnih rešitev na ministrstvu za zdravje danes še niso predstavili, saj jih še pripravljajo in usklajujejo v okviru delovne skupine, v kateri so med drugim tudi predstavniki ministrstva za finance.

Na ministrstvu želijo tudi omogočiti večjo pestrost virov za financiranje zdravstva. Kateri bodo ti dodatni viri, je vprašanje političnega konsenza, je dejala državna sekretarka na ministrstvu Nina Pirnat. Po njenih besedah se bodo trudili predvsem povečati javnofinančne vire in usmeriti del sredstev, ki se v proračun stečejo na račun trošarin na tobak in alkohol, v preventivne zdravstvene programe.

Ministrstvo za zdravje bo imelo po besedah v. d. generalne direktorice za zdravstveno ekonomiko Vlaste Kovačič Mežek večji vpliv nad izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na novo želijo definirati pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako da pri tem ne bo imel vloge samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ampak tudi ministrstvo za zdravje.

'Kriza je pokazala slabosti vodenja in upravljanja zavodov'

Po besedah Kovačič Mežkove je finančna kriza pokazala tudi vse slabosti na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Ker se je izkazalo, da so ob enakih pogojih vodstva zdravstvenih zavodov različno učinkovito ukrepala, bodo spremenili zakonodajo tako, da se bodo zaostrili pogoji glede strokovnosti in izkušenj vodstvenega kadra, dali jim bodo večja pooblastila pri upravljanju in večjo odgovornost, pa tudi možnost nagrajevanja.

Na ministrstvu hkrati pripravljajo spremembe zakona o pacientovih pravicah ter intervencijske ukrepe, s katerimi želijo skrajšali čakalne dobe na sprejemljivo mejo. Po navedbah Kirar Fazarinčeve bodo sodelovali neposredno s strokovnimi vodstvi izbranih bolnišnic.

Obetajo se tudi spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, pri čemer sodelujejo skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti. V začetku bodo razvijali področje primarnega zdravstvenega varstva ter področje geriatrije. Sicer pa bodo morali poiskati tudi rešitev za financiranje tega področja.

Kolar Celarčeva se zaveda, da za resolucijo potrebuje širok konsenz. Zato so se še pred objavo resolucije sestali s ključnimi deležniki v zdravstvu. Z Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovorili za redne mesečne sestanke, prvi bo v začetku julija.

Sicer pa je ministrica odločno zavrnila trditev, da na ministrstvu ne delajo dovolj. "Upam si trditi, da je to en tako velik premik naprej, da je treba kvečjemu reči, da smo stopili na gas in peljemo naprej 200 na uro," je dejala.