Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je v razpravi na seji kolegija opozoril na "kar nekaj časovnih izzivov" v zvezi z datumom referenduma, saj bodo 15. novembra potekale lokalne volitve. Za Svobodo sta zato optimalna datuma 22. november ali 6. december, je povedal.
"Mislim, da bo kar Miklavžev dan," mu je odgovoril predsednik DZ Zoran Stevanović. Miklavž sicer goduje 6. decembra.
Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni.
Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Sindikati so nato vložili pobudo za referendum o zakonu, podprto z več kot 47.000 podpisi, a je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti zaradi določb davčne narave. Sindikati so odgovorili z zahtevo za presojo ustavnosti sklepa, ustavno sodišče pa ga je razveljavilo.
Nato so v sindikatih zbrali več kot potrebnih 40.000 overjenih podpisov in minuli petek v parlament vložili zahtevo za odločanje o zakonu na referendumu. Vztrajajo namreč, da gre v resnici za zakon za razkroj Slovenije, ki bi ogrozil javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in druge javne storitve.
Zakon vključuje znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov, na primer uvedbo kapice na socialne prispevke.
Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin.
Zagovorniki zakona – poleg koalicije in Resnice so to med drugim gospodarska združenja – so do referendumske zahteve kritični. Sindikatom očitajo, da blokirajo razvojne rešitve, na katere Slovenija ne more več čakati.
Seznanitev z odstopom Mijiča
DZ se bo na petkovi izredni seji tudi seznanil z odstopom poslanca Mijiča. Izvršilni odbor stranke Resnica je namreč minuli konec tedna na seji sprejel sklep, da se Mijiča pozove k odstopu, izključi iz stranke in prepreči njegovo imenovanje v delegacijo DZ v Svetu Evrope. Boris Mijič je nato podal odstopno izjavo.
Poslanec je delavcem in državi dolžan več deset tisoč evrov, ker se je njegovo podjetje Progros zaradi neporavnanih obveznosti več naročnikov in poslovnih partnerjev znašlo v finančni stiski in nelikvidnosti. Nepravilnosti v podjetju je ugotovil inšpektorat za delo, znašlo se je tudi pod drobnogledom protikorupcijske komisije.
Mijič pa je zavajal tudi o svoji izobrazbi. Pred spomladanskimi volitvami je namreč za Državno volilno komisijo (DVK) navedel, da je diplomirani inženir gradbeništva. Po izvolitvi pa je v življenjepisu, objavljenem na spletni strani DZ, med izobraževalnimi institucijami navedel fakulteto za gradbeništvo in geodezijo. Toda na fakulteti so pojasnili, da Mijič "ni evidentiran kot diplomant".
Kot je danes poročal spletni portal Necenzurirano, se je Mijič tudi sicer več let na trgu lažno predstavljal kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, na uradnih dokumentih pa lažno navajal, da je vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije. Pri tem se portal sklicuje na fotografijo gradbiščne table na Jesenicah, postavljene leta 2023. Na njej je kot odgovorni vodja del naveden Mijič, in sicer kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, vpisan v imenik inženirske zbornice.
Mijič je še prejšnji teden zatrdil, da bo ostal poslanec. Poudaril je, da je od približno 40.000 evrov odprtih obveznosti do države poplačana več kot polovica, dolgove do delavcev pa mu je pomagal delno odplačati predsednik Resnice Stevanović. Izpostavil je prizadevanje, da za neplačane račune podjetjem ne bi bilo treba plačati DDV.
Glede na rezultat državnozborskih volitev bi poslanski mandat po Mijičevem odstopu predvidoma pripadel Slavku Mohariču. Kot je v ponedeljkovi izjavi za javnost dejal direktor službe DVK Igor Zorčič, se mora s prenehanjem mandata poslanca najprej seznaniti državni zbor, ki o tem seznani DVK, ta pa pozove kandidata, da se opredeli, ali sprejema mandat.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.