Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Dimitrij Rupel in Tonino Picula, sta namreč izrazila prepričanje, da bo osnutek sporazuma o Nuklerani elektrarni Krško (NEK) kmalu podpisan in ratificiran. Rupel je obenem dejal, da v Sloveniji obstaja volja za nadaljevanje s postopki, potrebnimi za sprejem sporazuma, v kratkem pa naj bi o njem razpravljala tudi vlada. Picula, ki je sicer izjavil, da sta državi blizu podpisa sporazuma o NEK, pa je dodal tudi, da je potrebno izpopolniti še nekatere njegove dele.
Ministra sta po srečanju povedala, da so na pogovorih posebno pozornost namenili maloobmejnemu sporazumu med državama (SOPS) in njegovemu uresničevanju. Kot je povedal Rupel, so se dogovorili, da je potrebno sporazum uresničiti, še preden stopi v veljavo schengenski režim na meji med državama. Napovedal je še, da se bo sestala stalna mešana komisija za uresničevanje sporazuma.
Pogovori Račana in Rupla
V pogovorih s hrvaškim premierom Račanom pa je Rupel poudaril tudi nujnost krepitve sodelovanja med državama na večstranski ravni, za boljše povezave po zgledu držav Beneluksa, saj imata državi podobne interese, obstaja pa tudi možnost soočenja s podobnimi problemi. Rupel in Račan sta izrazila tudi zadovoljstvo s sodelovanjem v okviru Vilniuške skupine, Račan pa je ocenil, da je mogoče še veliko storiti v okviru kvadrilaterale. V okviru te povezave je sodelovanje sicer osredotočeno na področju kulture, prometa in informatike.
Sporazum med Ljubljansko in Zagrebško borzo
Direktorja Ljubljanske in Zagrebške borze, Draško Veselinovič in Marinko Papuga, sta v okviru uradnega obiska slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla na Hrvaškem podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju. Na Ljubljanski borzi pojasnjujejo, da je cilj projekta vzpostavitev modernega in učinkovitega sistema medsebojnega trgovanja z vrednostnimi papirji prek državnih meja ter poravnave med obema trgoma. Prednosti, ki jih želita Ljubljanska in Zagrebška borza doseči z vzpostavitvijo vzajemnega trgovanja, so zlasti večja likvidnost, večji investicijski potencial in možnost razpršitve tveganja, preprosto, ugodnejše in hitrejše trgovanje z vrednostnimi papirji med obema borzama, širša ponudba vrednostnih papirjev, večja regionalna transparentnost, ter lažje in cenejše pridobivanje novega kapitala za podjetja.
