Kmalu z vzpenjačo na grad

Vzpenjača na Ljubljanski grad bo začela poskusno voziti med 10. in 19. oktobrom, začetek rednega obratovanja pa je predviden konec novembra. Vzpenjača bo izjemno zanimiv turistični objekt in dodatna atrakcija, Ljubljanski grad pa bo še bolj obiskan, je na današnji novinarski konferenci dejala županja Danica Simšič. Direktor Festivala Ljubljana (FL) Darko Brlek pa je zavrnil očitke Dela o trikrat cenejši avstrijski vzpenjači, s katero se je sicer tudi sam peljal.

Po besedah Brleka gre za popolnoma različni napravi po nosilnosti in konstrukciji. "Kot bi primerjali avto in avtobus," je dejal. O avstrijski vzpenjači na grad Hohenwerfen, ki so jo po poročanju Dela zgradili za skoraj milijardo tolarjev manj, je Brlek povedal, da je konstrukcija šibkejša, med vožnjo se čuti tresenje.

Operativni vodja projekta izgradnje vzpenjače Stane Miklavec je pojasnil, da je avstrijska naprava poševno dvigalo, v Ljubljani pa gradijo tirno vzpenjačo. Zanju velja različna zakonodaja, slednja pa je zmogljivejša, varnejša in zato tudi dražja.

Realna največja kapaciteta prepeljanih potnikov na uro je pri ljubljanski napravi 3,28-krat večja, je dejal Miklavec in pojasnil, da gre v kabino ljubljanske vzpenjače 33 oseb, z avstrijskim dvigalom pa se realno lahko naenkrat pelje 16 oseb. Vzpenjača je tudi hitrejša, varnejša, potniki pa bodo imeli v kabini več prostora.

Primerjava stroškov izgradnje je pokazala, da je mehanski del ljubljanske naprave, ki jo je dobavilo podjetje Garaventa približno dvakrat dražje (2,9 milijona evrov za napravo v Ljubljani in 1,4 milijona evrov za avstrijsko napravo). Kar po besedah Miklavca pomeni, da je glede na realno kapaciteto mehanski del vzpenjače cenejši od poševnega dvigala. Za gradbena dela, nakup zemljišč in dovoljenja je Mestna občina Ljubljana (MOL) plačala dobre tri milijone evrov, Avstrijci pa 0,9 milijona evrov.

Kot je pojasnil Miklavec, so za avstrijsko dvigalo skupaj plačali 2,3 milijona evrov, za ljubljansko vzpenjačo pa 6,4 milijona evrov, kar pomeni, da je vzpenjača 2,78-krat dražja. Ne glede na vse stroške projekta v FL ocenjujejo, da je ljubljanska investicija glede na kapaciteto prepeljanih potnikov donosnejša, saj je investicija večja za 2,78-krat, kapaciteta pa 3,28-krat, kar predstavlja pozitivno razliko skoraj 18 odstotkov.

Primerjava časa gradnje obeh naprav pa je pokazala, da so avstrijsko gradili devet mesecev z enomesečno prekinitvijo, našo pa so začeli graditi marca letos in bo poskusno začela voziti sredi oktobra. Tako so v FL, ki mu je MOL podelila koncesijo za upravljanje vzpenjače, zavrnili tudi očitke o dolgotrajnosti gradnje vzpenjače.

Primerjalna analiza je pokazala, da ima ljubljanska naprava zasilno napajanje preko dizelskega agregata, kar pomeni, da se kabina ob izpadu elektrike odpelje na eno od postaj. Avstrijska naprava zasilnega napajanja nima, prav tako mehanske reševalne naprave, zato reševanje izvajajo gorski reševalci. Po besedah Miklavca pa ima vzpenjača na Ljubljanski grad posebno reševalno vozilo, reševanje pa izvaja osebje obratovanja.

Sicer pa je podžupan Miloš Pavlica povedal, da so se za projekt v MOL odločili leta 2000, dve leti kasneje so v proračunu za vzpenjačo predvideli 805 milijonov tolarjev, vendar je bilo jasno, da to ne bo končni znesek. Konec leta 2002 so na MOL celotne stroške izgradnje ocenili na 1,1 milijarde tolarjev. Tako se po besedah Pavlice od leta 2002 do danes cena ni bistveno povečala.

Ključna podražitev je nastala zaradi ocene gradbenih del v višini 300 milijonov tolarjev, saj so februarja letos podpisali pogodbo z najugodnejšim izvajalcem gradbenih del v višini več kot 535 milijonov tolarjev. MOL pa je Garaventi, zaradi spremenjene evropske in slovenske zakonodaje, ponovnega zagona projekta, spremenjenih cen materiala in obresti na neplačane storitve za že opravljena dela plačala še približno 132 milijonov tolarjev. Vendar je po besedah Simšičeve in Pavlice vzpenjača zdaj zmogljivejša in varnejša, predvsem pa bo zgrajena v skladu z zakonodajo.