Slovenija

Kmetijstvi Finske in Slovenije sta si podobni

Ljubljana, 16. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Finski minister za kmetijstvo in gozdarstvo Jari Koskinen je na pogovorih s slovenskim kolegom Francem Butom izrazil upanje, da se bodo pogajanja o vstopu Slovenije v EU končala uspešno. Sicer pa je finski gost pohvalil slovensko kmetijsko politiko.

Ministra sta ugotovila zelo podobne, skorajda identične poglede na skupno evropsko kmetijsko politiko. Finska ima veliko opraviti s sonaravnim kmetovanjem ter kmetijsko okoljskimi programi.

Koskinen je ob svojem prvem obisku v naši državi opazil precej podobnosti med kmetijstvoma Finske in Slovenije: "tako v Sloveniji kot na Finskem se srečujemo z drugačnimi pogoji kmetovanja kot drugod po Evropi", pravi Koskinen.

Slovenija je v fazi zaključnih pogajanj o vstopu v EU, v kateri potrebuje podporo članic, da lahko proces uspešno in v obojestransko korist konča, pojasnjuje minister But. Pri tem je Finska za Slovenijo po Butovih besedah še posebej pomembna, kajti je ena od treh držav, ki so v EU vstopile v zadnjem krogu širitve, po drugi strani pa je država, ki daje velik poudarek razvoju malih in srednje velikih kmetij.

Slovenski kmetijski minister Franci But pričakuje finsko podporo pri pogajanjih
Slovenski kmetijski minister Franci But pričakuje finsko podporo pri pogajanjih FOTO: POP TV

Finska si želi, da evropska politika obravnava male in srednje kmetije na način, da bodo obstale in preživele, je ugotovil But. Finskemu gostu je med drugim zelo jasno predstavil vzroke, zakaj Slovenija pričakuje, da ji bo odobrena možnost, da sama doplačuje neposredna plačila do višine sto odstotkov. Poleg tega pa Slovenija pričakuje tudi absolutno najkrajše možne prehodno obdobje, je še poudaril But.

Očitno pa je, da naša država tudi ne bo neto prejemnica, kar bi po Butovih besedah morala biti. Minister pričakuje, da bo Sloveniji na pogajanjih vsaj na področju kmetijstva uspelo doseči pozitivno bilanco.

Kot je ocenil Koskinen, bi Slovenija in Finska lahko okrepili sodelovanje na področju gozdov, ki jih imata obe državi zelo veliko, prav tako tudi na področju razvoja samih kmetij. Pohvalil je način, kako je Slovenija izdelala kmetijsko politiko, med drugim se mu zdi pohvalno uvajanje turistične ponudbe na kmetijah. S tem se razvija podeželje, to pa bo zelo dobra osnova za sodelovanje med državama, ko bo Slovenija že članica unije. Sicer pa se Koskinenu možnost, da bi Slovenija ob vstopu v unijo postala neto plačnica v evropski proračun ne zdi pravična, But pa je dodal, da se to nikakor ne sme zgoditi. Slovenija bo namreč po vstopu v EU na stopnji razvitosti zasedala 15. do 16. mesto med vsemi članicami.

Po pogovorih z ministrom Butom se je Koskinen sestal še z ministrom za evropske zadeve Janezom Potočnikom ter predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Petrom Vriskom. Finski kmetijski minister je v nedeljo skupaj s člani svoje delegacije obiskal kraje v zgornjesavinjski dolini, kjer so mu predstavili razvoj podeželja in kmečkega turizma te regije, popoldne pa je odpotoval še v Kobilarno Lipica.

SORODNI ČLANKI