Vrisk: Vlada brez posluha za kmetijstvo
Odločitvi žitarjev, da se ne bodo več pogajali ter da je njihova zadnja cena 28 tolarjev za kilogram pšenice, so se kmetje odločno uprli. Ker ta cena zanje ni sprejemljiva, bodo, kot so obljubili že med pogajanji, uporabili izjemne ukrepe.
Ali to pomeni, da bodo denimo nasipali pšenico pred državni zbor in vlado, kot to počnejo njihovi evropski kolegi, direktor Kmetijsko- gozdarske zbornice Peter Vrisk danes ni želel povedati. Bil pa je odločen, da sta tako cena kot tudi državna subvencija za pridelovalce prenizki.
Kot je dejal, so kmetje letos na slabšem, kajti država ne povrne stroškov za drobni odkup, se pravi odkup manjših količin od kmetov. Zato v tem primeru zahtevajo povišanje subvencije po hektarju za deset tisoč tolarjev.
Vrisk je še dodal, da vlada nima posluha za kmetijstvo in da bodo v primeru nedogovora prisiljeni v protestne aktivnosti.
Samostojna pogajanja kmetijskega sindikata
Sindikat kmetov Slovenije se je odločil, da se zaradi neuspešnih pogajanj glede odkupne cene pšenice samostojno vključi v pogajanja. Sindikat vztraja pri ceni 31,5 tolarja za kilogram pšenice, zahteva pa tudi sestanek s kmetijskim ministrom Francom Butom in predsednikom upravnega odbora Združenja živilske industrije pri GZS Janezom Železnikarjem.
Vodja panoge za poljedelstvo Franc Kučan poudarja, da "ni jasno kdo bo kril spremljajoče stroške odkupa in analize, pa tudi koliko bo prispeval kmetijski minister. Če bodo te stroške morali kriti pridelovalci, bo sindikat vztrajal pri odkupni ceni 31,5 tolarja."
Kučan je za 24 ur radijske novice še povedal, da so bili pridelovalci že lansko leto izigrani za 2 tolarja. "Netočna je izjava gospoda Železnikarja, da se cena pšenice letos dviguje za 5 tolarjev, saj bo povišanje znašalo le 3 tolarje, kar je realno glede na rast inflacije," je dodal Kučan in nadaljeval, da očitno Železnikar "čaka, da bo nekdo naročil, da se razlika plača. Zakaj čaka, je znano le njemu."
Pogajanja na mrtvi točki
Kmetijski minister Franci But bo zahtevo kmetov po višji subvenciji posredoval vladi, vendar bo za plačilo skupaj 380 milijonov tolarjev potreboval soglasje vlade. V pogajanja o ceni vlada ne bo posegala.
Kljub vsem zapletom in nesoglasjem pa je zanimivo, da cena pšenice pravzaprav sploh ne vpliva na ceno izdelkov, denimo kruha. V ceni kilograma kruha namreč predstavlja cena pšenice le 7 odstotkov, to je 28 od skupaj 400 tolarjev. Celo davek na dodano vrednost, ta znaša 34 tolarjev, v ceni kilograma kruha pomeni več.
