Kmetje napovedujejo vseslovenski protest, na ministrstvu presenečeni

O noveli zakona o zaščiti živali, ki ga je DZ po vetu državnega sveta vnovič potrdil prejšnji teden, je danes na izredni seji razpravljal svet KGZS. Kot je na novinarski konferenci po seji sveta v Ljubljani povedal Jože Podgoršek, ocenjujejo, da se s takšnimi zakoni uničuje slovenskega kmeta in slovensko kmetijstvo, kmečke družine pa potiska v vse večje težave.

Svet KGZS zato s sprejetimi sklepi med drugim zahteva spremembo zakona o zaščiti živali, saj je po Podgorškovih besedah zadnja sprememba zakona predvsem glede dolžine prehodnega obdobja za prepoved reje kokoši v obogatenih kletkah in prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije v praksi neizvedljiva.

V luči tega od pristojnega ministrstva pričakujejo, da bo prehodno obdobje za prestrukturiranje rejcev kokoši v kletkah podaljšalo na 10 let, hkrati pa takoj začelo z izvajanjem vseh mehanizmov za spodbujanje prestrukturiranja. "Verjetno bodo prve kmetije že lahko prestruktuirane v štirih, petih letih, zadnje pa verjetno v desetih, če je potrebno vse postopke narediti," je poudaril Podgoršek.

V povezavi s tem zahtevajo tudi, da roki izvajanja zakona o zaščiti živali ne bodo krajši od tistih, ki jih zahteva Evropska komisija z zakonodajo. "Ne želimo si krajših rokov pri prestrukturiranju kmetij, kot jih imajo v ostalih državah članicah. Tudi če bo veljal ta zakon, je na koncu dejstvo, da nismo niti ene kokoške nesnice rešili trpljenja v obogatenih kletkah, kajti te kokoške se bodo preselile v sosednje države," je opozoril Podgoršek.

Glede kastracije pa pričakujejo spremembo, da bi se ta omogočila s pomočjo uporabe lokalne protibolečinske terapije, ki jo lahko izvajajo usposobljeni rejci sami.

Na izzive z izvedbo kastracije pujskov z anestezijo in analgezijo v praksi je na novinarski konferenci opozoril tudi predsednik Veterinarske zbornice Slovenije Tomo Wankmüller. Kot je pojasnil, lahko injiciranje in inhalacijo anestetikov ter analgetikov izvajajo samo licencirani veterinarji.

Po njegovih besedah je pomemben dejavnik v praksi tudi upoštevanje biovarnosti. "Kar tako v te obrate ne moremo. Trena je upoštevati biovarnost kot izjemno pomemben in edini varovalni mehanizem. Ker ne gre samo za bolezni, ki se širijo po soseščini, kot je afriška prašičja kuga, ampak gre preprosto za to, da je veliko virusov, ki povzročajo zelo dolgotrajne in trdovratno prisotne bolezni, za katere porabimo ogromno denarja in časa, da jih izkoreninimo," je posvaril. Dodal je, da veterinarska stroka sicer zagovarja, da so protibolečinsko sredstvo dovolj ustrezen element za to, da se pujskom omogoči dobrobit.

KGZS bo pripravila tudi vsa potrebna gradiva za vložitev pobude za ustavno presojo zakona. "Potem pa se bomo skupaj odločili, kdo jo bo tudi vložil," je napovedal Podgoršek.

Svet zbornice je sprejel tudi sklepa, da zbornica kot pravni zastopnik kmetov vloži tožbe zaradi obrekovanja, razžalitve in žaljive obdolžitve ter da se medijsko intenzivneje odziva na zaustavitev napada na slovenske kmetije.

"Danes smo se svetniki strinjali, da je zakon o zaščiti živali praktično napad na slovensko kmetijstvo. Po našem mnenju ni vprašanje zgolj kletk in kastracije, ampak je vprašanje obstoja slovenskih kmetij. Zato bomo naredili vse, da slovenske kmete ohranimo," je bil jasen Podgoršek. KGZS bo ob tem vložila tudi ovadbo zoper neznanega storilca zaradi nezakonitega snemanja in kršitve pravil o biovarnosti na kmetijskih gospodarstvih.

Svetniki pa so med drugim obsodili tudi nedovoljene prakse pri rejnih živalih, kot so bile prikazane na objavljenih posnetkih, ki so jih objavili nevladniki, odgovorne institucije pa pozivajo k razjasnitvi okolišin in uvedbi sankcij zoper izvajalca.

Svet KGZS pa je zaradi nevzdržnih razmer sprejel tudi sklep glede začetka postopka organizacije vseslovenskega kmečkega protesta. Kdaj bo ta potekal, še ni znano, časovnica je po njegovih besedah odvisna od odzivnosti kmetijskega ministrstva na njihove pobude.

Na posledice, ki bi jih izvajanje novele zakona o zaščiti živali prineslo v praksi, sta opozorila tudi predsednik strokovnega odbora za prašičerejo pri KGZS Alojz Varga in predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS Bojan Lončar.

"Prašičerejci si na noben način ne moremo dovoliti uničenja biovarnosti, ki smo si jo ohranili in tudi ustvarili," je poudaril Varga in opozoril na nezmožnost izvajanja biovarnostnega premora s strani veterinarjev, ki mora trajati vsaj 72 ur ob obisku druge farme. Težavo pa bo po njegovem predstavlja tudi podhranjenost z veterinarji v severovzhodni Sloveniji, od koder je večina intenzivnih in največjih rejcev.

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar se je na novinarski konferenci odzvala na navedbe Kmetijsko gozdarske zbornice glede zakona o zaščiti živali in poudarila, da ministrstvo s kmeti, zbornico in organizacijami redno sodeluje ter vodi intenziven dialog. Izpostavila je, da je zakon strokovno pripravljen na podlagi usmeritev in mnenj veterinarske stroke ter evropske agencije, še posebej pri zahtevnejših vsebinah, kot je kastracija pujskov do sedmega dne, kjer bo stroške v celoti krila država. 

Napovedi vseslovenskega kmečkega protesta zato ne razume. "Če pozivajo kmete na vseslovenski protest zaradi zaščite živali, potem morajo biti nekoliko bolj konkretni," je dejala.

Zavrnila je tudi zahteve kmetov po podaljšanju prehodnega obdobja za prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Že 86 odstotkov slovenskih rejcev je prilagojenih in uporablja alternativne načine reje, le še 14 odstotkov oz. 33 rejcev ima baterijsko rejo in z njimi na ministrstvu vodijo individualno komunikacijo. Po drugi strani pa nihče iz KGSZ ni prišel na ministrstvo po podporo za rejce, ki so se v zadnjih letih sami prestrukturirali. "Koga KGZS v tem primeru ščiti?" je vprašala.

Pojasnila je, da je bila dobrobit živali že večkrat strokovno presojena, ter izrazila prepričanje, da je mogoče strokovne zadržke reševati v konstruktivnem duhu. Zaključila je, da sprejeti zakonodajni sveženj celovito podpira slovensko kmetijstvo tudi pri prilagajanju podnebnim spremembam.