Kmetje opozarjajo: dražja nafta ogroža pridelavo hrane

"Ponovno smo priča visoki ceni kmetijske nafte, verjetno najvišji ceni kurilnega olja v letošnjem letu. Smo pa sredi pomembnega dela sezone kmetijskih opravil, ob zaključku žetve in ob začetku setve ozelenitev, ki so ključne za ohranitev naših tal," je na današnji izjavi za medije v Ljubljani pojasnil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.

Od pristojnih – ministrstev za kmetijstvo, infrastrukturo in finance – zbornica ter zadružne in čebelarske zveze, sindikata mladih kmetov in kmečke iniciative pričakujejo ukrepe, ki so jih predlagali pristojnim že v prejšnji sestavi vlade. Med temi je Podgoršek naštel možnost reprograma kreditov prek sklada za regionalni razvoj, hitrejšo pomoč po lanski suši in pozebi, označevanje hrane skladno s poreklom, večji nadzor nad tem in uvajanje novih metod.

"Pričakujemo, da bo vlada ukrepe začela čim prej izvajati," je poudaril. S tem bodo lahko zagotavljali, da se bo povečalo povpraševanje po hrani slovenskega porekla. "Na trgovskih policah je kar naenkrat vse slovensko ali pa veliko slovenskega, kmetje pa svojih pridelkov ne morejo prodati. Torej nekje verjetno nekaj ni tako, kot bi moralo biti," je povedal.

Leta 2022 je zaradi vojne v Ukrajini država zaprosila za državno pomoč po pravilu de minimis, pri čemer so se določene podpore dodeljevale v obliki pavšala na hektar, ne da bi morali kmetje vlagati kakršnekoli vloge, je spomnil. Podobno pomoč po njegovih besedah pričakujejo tudi sedaj, zlasti zato, ker to počnejo tudi druge države, slovenski kmetje pa postajajo vse bolj nekonkurenčni.

Kot je še povedal Podgoršek, se o tem pogovarjajo že vse leto, v času prejšnje vlade so imeli dva sestanka, a se ni zgodilo nič. "Smo bolj ali manj ena redkih ali celo edina država EU, ki v tem trenutku še ni pomagala kmetijskemu sektorju zaradi višjih cen nafte in gnojil," je dejal.

V zbornici po njegovih besedah ugotavljajo, da se kurilno olje draži hitreje kot ostala goriva. "Zato je pomembno, da takoj odpremo dialog," je dejal in dodal, da je treba rešitev poiskati za čebelarje, ki "v sistemu kmetijske nafte v večini izpadejo".

Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf je pojasnil, da imajo zaradi visokih cen goriva težave tudi čebelarji. "V pašni sezoni vozimo čebele na pašo, a to ni enkratni prevoz, saj je treba oskrbovati čebele s hrano, z vodo, zanje skrbeti, česar pa ne opravljamo s tovornjaki, da bi lahko koristili kmetijsko nafto," je povedal in dodal, da to za čebelarje predstavlja visok strošek.

Ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da spremlja razmere v sektorju in se zaveda resnosti položaja, v katerem so se znašli številni kmetje. Zaradi naraščajočih stroškov pridelave hrane, zlasti cen goriva in gnojil, skupaj s predstavniki kmetijskih organizacij ter drugimi deležniki pripravlja možne rešitve.

Pri tem naj bi bilo Sloveniji v okviru predlaganega evropskega paketa ukrepov za blažitev krize v kmetijstvu namenjenih približno 2,7 milijona evrov. Za čimprejšnjo pomoč kmetom se je po navedbah ministrstva zavzel tudi minister Janez Cigler Kralj, ki se je ob zasedanju kmetijskih ministrov Evropske unije v Bruslju srečal z evropskim komisarjem za kmetijstvo Christophom Hansenom.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo konkretne ukrepe lahko pripravili po objavi izvedbene uredbe na ravni Evropske unije. Nato bodo sledili nacionalni postopki, ki jih želi ministrstvo izvesti čim hitreje in v tesnem sodelovanju s ključnimi predstavniki kmetijskega sektorja.

"Ob tem bo ministrstvo v okviru svojih pristojnosti storilo vse, da čim bolj prisluhne potrebam kmetov in jim pride naproti pri blažitvi posledic povečanih stroškov," so zapisali na ministrstvu.