Med drugim se ne strinjajo z zadnjimi veterinarskimi predpisi, po katerih je pri zakolu goved, starejših od 12 mesecev, obvezna odstranitev celotne hrbtenice, razen nekaterih delov. To po izračunih zbornice predstavlja od 10 do 15 kilogramov klavne teže pri odraslem govedu, kar s seboj posledično prinaša tudi večje stroške pri uničevanju klavničnih odpadkov.
Na sindikatu pa so ogorčeni nad odločbo veterinarske uprave, po kateri teleta, ki se iz nekaterih držav uvažajo v Slovenijo za nadaljnje pitanje, ne smejo v zakol pred starostjo 24 mesecev. "To je hud šok za naše kmetije," je dejal Franci Zalokar, predstavnik sindikata, ki je še pojasnil, da kmetje zaradi te odločbe, ki se nanaša na ukrepe v zvezi z boleznijo BSE, med drugim ne bodo morali uveljavljati letošnjih subvencij za mlado pitano govedo. Mlado pitano govedo je po starosti 24 mesecev že zamaščeno in se uvršča v drugi cenovni razred, je pojasnil predsednik sindikata Marjan Gorenc, ki je na to temo za četrtek napovedal tudi sestanek s kmetijskim ministrom Francem Butom.
Kot so še pojasnili na sindikatu, Slovenija večino mladih pitanih telet uvaža z Madžarske in Poljske, ki sta tudi na omenjenem seznamu držav, lani pa je bilo od takšnih zaklani živali uvoženih 40 odstotkov, saj Slovenija na tem področju ni samozadostna. Sindikat meni, da je veterinarska uprava s takšno odločbo posegla v ekonomski položaj kmetov. Če pa že mora biti uveden kakšen ukrep, pa predlagajo, da se pri vseh živalih, ki se uvažajo iz držav na seznamu (poleg omenjenih so na seznamu še Romunija, Bolgarija, Litva, Češka, Latvija, Estonija, Belorusija, Švica, Japonska, Hrvaška, Malta, Ciper in Slovaška) pri zakolu opravi test na prisotnost bolezni BSE. Tudi predpis, po katerem je potrebno pri zakolu goveda, starejšega od 12 mesecev, odstranit celotno hrbtenico, je bil uveden v okviru preventivnih ukrepov v zvezi z boleznijo BSE. Zbornica o takšnem ukrepu ni bila obveščena, meni pa, da bi bilo potrebno obsežnost takšnih ukrepov obravnavati bolj celovito. Poleg tega manjše klavnice niso bile pripravljene na izvajanje tega ukrepa, na kar je opozoril tudi podpredsednik sindikata kmetov Roman Žveglič.
Nedosledno odpravljanje posledic ujm
Predstavniki kmetov so ponovno opozorili tudi na nedosledno izvajanje zakona o odpravi posledic lanskih ujm. Miran Naglič z zbornice je povedal, da je bilo doslej izplačanih popolnih vlog 19.157 prosilcem od skupaj 45.375 vlog. To predstavlja približno 1,8 milijarde tolarjev od ocenjenih približno štirih milijard, kolikor naj bi znašala vsa izplačila. Veliko vlog je bilo poslanih v dopolnitev, pri čemer so napake ugotovili tako na strani prosilcev, ki niso vpisali vseh potrebnih podatkov, kot tudi na strani občinskih komisij, ki so po Nagličevem mnenju tokrat slabše opravile delo kot prejšnja leta.
Obe organizaciji, ki zastopata slovenske kmete, pa sta poudarili, da je zakon napisan zelo zapleteno, v sindikatu pa so posebej opozorili na to, da je ključ za izračun škode tokrat popolnoma drugačen kot leto prej in da nihče ne zna natančno izračunati škode. V sindikatu tudi vztrajajo, da se kmetom razdeli znesek, ki so jim ga obljubili z zakonom, to je dobrih pet milijard tolarjev.
Zbornica je pojasnila tudi epilog problematike pogostih živilskih pregledov za molznike, pri katerem se je izkazalo, da za to ni bilo pravne podlage, tako da morajo molzniki opravljati pregled samo prvič. Predstavniki zbornice so opozorili tudi na težave pri sprejemanju njihovega programa dela za letošnje leto na vladi. Vlada je ta program sprejela, vendar je iz njega izključen gozdarski del, zbornica pa še naprej vztraja, da se za izpolnjevanje njihovih potreb, ki izhajajo tudi iz zakona, z zavoda za gozdove na zbornico prenese 30 zaposlenih.