Sindikat kmetov Slovenije je predstavil domnevne nepravilnosti pri analizah mleka in nadaljnje ukrepanje sindikata.
"Želimo, da se gonja proti kmetom čimprej konča. Kršitelje, kdorkoli so, je treba kar najhitreje odkriti in ustrezno kaznovati. Kmetje so zelo zmedeni, saj v enem dnevu dobijo tudi več različnih odločb od veterinarske uprave, bodisi po pošti, bodisi ustno od inšpektorjev na terenu. Ugotavljamo, da je prišlo do velike sistemske napake," je za 24ur radijske novice povedal predsednik sindikata kmetov Marjan Gorenc.
Po njegovih besedah naj bi veterinarska uprava ugotovila, da je potencialnih kršiteljev, pri kateri naj bi v mleku odkrili kloramfenikol, še 61. Vurs naj bi obljubil, da bo kršitelje objavili že v sredo, vendar tega pristojne službe še vedno niso naredile. Veterinarska uprava je odločbe o začasni prepovedi oddaje mleka zaradi odkritja prepovedanega antibiotika kloramfenikol v petek izdala še 26 rejcem s ptujskega, mariborskega in murskosoboškega območja. Po pisanju sobotnega časnika Delo je bilo največ odločb izdanih za rejce z območja Ptuja, in sicer 13, na mariborskem območju so izdali odločbe devetim potencialnim kršiteljem, na murskosoboškem pa štirim.
Nepravilnosti pri odvzemu in analizah vzorcev mleka
Sicer pa so predstavniki kmetov znova opozorili na domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale pri odvzemu in analizah vzorcev mleka. Kot je zatrdila predstavnica KGZS Tatjana Čop so o analizah poizvedovali tudi v nemškem laboratoriju, ki jih opravlja. V slovenskem prevodu izvidov, ki so jih kmetje dobili, je namreč navedeno, da je vzorec sumljiv, v nemškem laboratoriju pa naj bi zagotovili, da take formulacije pri njih ne poznajo in da so oni vzorce opredelili kot pozitivne oziroma negativne
Od 16 mlečnih prog, kolikor jih je zaradi odkritja prepovedanega antibiotika 8. novembra zaprla veterinarska uprava, je zaprta le še ena zbiralnica mleka v okolici Dravograda. Vzrok za pojav kloramfenikola v mleku slovenskih rejcev še ni znan. Direktor veterinarske uprave Zoran Kovač je v petek pojasnil, da so doslej "z zelo veliko verjetnostjo izključili možnost krme, čistil, manipulacij šoferjev in podobno". "Ostajata pa zdravljenje in tako ali drugačno dodajanje," je menil Kovač in dodal, da gre najverjetneje za zlorabo zdravil.
Več možnih vstopnih poti kloramfenikola v mleko
Kot je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal prodekan ljubljanske veterinarske fakultete in predstojnik Inštituta za higieno živil prof. dr. Janez Marinšek, je možnih vstopnih poti kloramfenikola v mleko več. Ena možnost je, da bi živali dobile kloramfenikol s krmo, vendar je to skoraj popolnoma izključeno, saj se kloramfenikol v predželodcih prežvekovalcev razgradi in se potem ne resorbira ali le v zelo majhni količini, je pojasnil. Kot drugo možnost je omenil dodajanje kloramfenikola v mleko za dosego boljše higienske kakovosti mleka, vendar pa kloramfenikol po njegovih besedah neposredno ne ubija bakterij, ampak deluje na nekoliko daljše časovno obdobje.
Po besedah Marinška pa je možna še tretja pot, in sicer zdravljenje živali. "Če bi nekdo dal živali injekcijo kloramfenikola ali da bi zdravil mastitis z injiciranjem kloramfenikola neposredno v vimena. V tem primeru bi mleko vsebovalo kloramfenikol, ker se ta antibiotik izloča tudi z mlekom," je pojasnil.
