Letošnjo škodo na pridelkih zaradi pozebe, toče, suše in škodljivcev na zbornici ocenjujejo na približno tri milijarde tolarjev. Številke o pomočeh, ki jih država namenja kmetom so sicer visoke, a kmetje od tega neposredno ne dobijo kaj dosti. Večino denarja, po poročilu vlade so ga lani kmetom namenili kar 45 milijard tolarjev, je namenjenega za birokracijo. Tudi kmetov je več, kot navaja vlada, in sicer naj bi bilo po podatkih zbornice okrog 70 tisoč.

Direktor zbornice Ervin Kuhar je izpostavil nujnost sprejema sistemskega zakona, s katerim bi reševali posledice vse pogostejših naravnih ujm, ponovno pa je opozoril tudi na nesprejemljivo izvajanje lanskega zakona o odpravi posledic ujm.

Na zbornici so zelo razočarani nad odnosom kmetijskega ministrstva do zbornice pri sprejemanju proračunskega memoranduma za prihodnje leto. Zbornica ni bila obveščena o tem, prav tako se z zbornico nihče ni posvetoval, kljub temu da bi morali biti po zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici vsi pomembnejši akti s področja kmetijstva dani v presojo zbornici, je poudaril Kuhar.

Še najbolj pa kmete razburja nesorazmerje v kmetijskem proračunu. Medtem ko se ene postavke debelijo, ostajajo druge skoraj nespremenjene. V številkah to pomeni 8,3 za delovanje ministrstva in organov ter 7,3 milijarde tolarjev za pomoči. Koliko kmetov bo v začetku septembra res na ljubljanskih ulicah, je težko napovedati, najverjetneje pa jih bo spodbodel tudi zadnji zaplet okrog suše. Sicer je suša je letos prizadela 17.750 hektarjev površin, vendar pa stopnja prizadetosti do začetka julija ni nikjer presegla 20 odstotkov. Drugače je s točo, ki je do letošnjega julija prizadela 3850 hektarjev površin z vsemi vrstami poljedeljskih kultur in tudi trajnih nasadov, stopnja prizadetosti pa znaša od 10 do 100 odstotkov. Škoda po pozebi pa je po prvotnih ocenah ovrednotena na približno 2,47 milijarde tolarjev.