V okviru pobude Kranvogel predlaga tudi začasno zadržanje domnevno spornih določb do dokončne odločitve o pobudi. V pobudi navaja, da zaradi specifičnega načina življenja na kmetiji, kje sta neločljivo povezana delovni in življenjski prostor, ne more izdelati kvalitetne in popolne izjave o varnosti v pisni obliki, kot to zahteva zakon o varnosti in zdravju pri delu. V sindikatu kmetov v celoti podpirajo Kranvoglovo pobudo.
Kot v pobudi navaja Kranvogel, na kmetiji vsi člani družine opravljajo različna dela, ki jih praviloma ni mogoče opredeliti in ovrednotiti na podlagi dejanske ocene tveganja, prav tako pa ni natančno določenega delovnega časa, saj na kmetiji ni delovnega opravila, ki ni del proizvodnega procesa.
Delo traja 24 ur. Veliko je opravil, povezanih z različnimi poklici. V enem dnevu si lahko, razlaga Kranvogel, direktor, strojnik, šofer, živinorejec-porodničar, mlekar, mesar, kuhar, administrator in trgovec. Otroci na kmetiji so, tako si razlaga zakon, delavci na črno. Kako naj jim prepove prisotnost na delovnem mestu - torej pašniku, v hlevu, na njivi, se sprašuje?
Obenem pa v pobudi, ki se nanaša na določbe 2. in 3. člena prvega poglavja in celotno tretje poglavje zakona o varnosti in zdravju pri delu ter drugi odstavek 1. člena njegove novele, meni, da je v podobnem položaju še 18.000 kmetov, ki kmetujejo na 10 odstotkih od skupno 86.467 kmetij in jim je kmetovanje edina dejavnost, obenem pa so tudi zavarovani kot kmetje po vseh predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
"Finančno breme za zagotavljanje varnosti in zdravja na kmetijah (administrativni del), bo posamezno kmetijo po grobih ocenah stalo od 200.000 tolarjev naprej," je v svoji pobudi zapisal Kranvogel. Ob tem pa je še poudaril, da ni v enakem položaju kot okrog 160.000 oseb, ki kmetujejo na različno velikih kmetijah, pa jim kmetovanje tudi predstavlja enega od virov dohodka.
