Po mnenju obeh ministrov je s takšnimi pogovori potrebno nadaljevati, današnjega pa sta ocenila kot izjemno koristnega in korektnega. Predstavniki kmetov pa so na novinarski konferenci po pogovorih povedali, da so še vedno ostali brez odgovorov na nekatera vprašanja.
Namen pogovora, na katerem so se pogovarjali tudi o dokumentih, ki jih je Slovenija poslala v Bruselj, je bil po Butovih besedah vzpostaviti nek partnerski odnos, na osnovi katerega bo med drugim potrebno razmeti, kaj so upravičena in možna pričakovanja ter kaj je tisto, kar lahko v pogajanjih dosežejo, in kaj tisto, kar je preprosto potrebno včasih odmisliti kot realno možnost.
Pri neposrednih plačilih je jasno, da bo prišlo do odmika odločitve petnajsterice. "Za nas je pomembno, da se sporazumemo in uskladimo o tem, da je 100-odstotno plačilo višin ciljna rešitev in da moramo v tem času najti doma dogovor, ki se mora odraziti v t.i. finančnem memorandumu 2004-2006," je dejal But. Kar zadeva kvote, je But ponovno dejal, da je zelo dober napredek pri večini proizvodov, problem pa ostaja pri sladkorju in mleku, več bo potrebno narediti tudi pri kravah dojiljah.
Po besedah predsednika sindikata Marjana Gorenca so na pogovorih med drugim sklenili, da imajo kmetje nadzor nad pogajanji in da bodo točno seznanjeni s tem, kar se bo podpisalo. Niso pa dobili odgovora, kdo bo kmetom povedal, da v primeru prenizke pridobljene kvote za mleko ne smejo namolziti več mleka kot doslej. Predstavnik združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije Marko Slavič je pojasnil, da predlog Evropske komisije za kvoto 53.000 ton belega sladkorja za Slovenijo ne pomeni spodbude za nadaljnjo pridelavo. Zahteva pridelovalcev je bila 73.000 ton, pri čemer pa je Slavič dodal, da bi Slovenija kljub slednji količini ostala neto uvoznik sladkorja in tako s svojim ne bi obremenjevala evropskega trga.
Na današnjem sestanku so se pogovarjali tudi o začetku uveljavitve sistema kvot v sami državi. To naj bi se zgodilo prihodnje leto, zato da bo sistem deloval pred vstopom v unijo, je pojasnil But. Predsednik sindikata pa je ob tem dodal, da mora minister pripraviti sistem delitve kvot.
Med ostalimi aktualnimi temami so predstavniki kmetov ponovno opozorili na neizvajanje zakona o odpravi posledic lanskih ujm, pri čemer pa zahtevajo, da se jim poplača znesek, ki je predviden v zakonu. Zakon, sprejet sredi oktobra lani, je znesek za povračilo škode ocenil na 5,5 milijarde tolarjev, zadnje čase pa pristojni ocenjujejo, da bo skupno izplačanih približno štiri milijarde tolarjev.
Kmetje Kovača pozvali k odstopu
Sindikat kmetov je na današnji tiskovni konferenci direktorja veterinarske uprave, Zorana Kovača, pozval k odstopu. Glavni razlog za to naj bi bila odločba veterinarske uprave, ki predpisuje, da se do nadaljnjega ne sme klati telet, mlajših od 24 mesecev, ki prihajajo iz tako imenovane tretje skupine držav.
Odločba Veterinarske uprave določa, da zaradi nevarnosti pojava BSE pri teletih, teh do 24. meseca starosti v klavnicah ne smejo klati. Pri kmetih pa je takšna odločba izzvala ogorčenje. Kmetje pa kljub temu trdijo, da je odločitev nesmotrna, zato bodo, kot so še povedali, najverjetnje od ministra za kmetijstvo zahtevalo, da Kovača zamenja, če ta ne bo odstopil sam. Zoran Kovač sicer danes ni bil dosegljiv, vendar pa kot smo neuradno izvedeli stoji za svojo odločitvijo, saj naj bi bila, kot je povedal že pretekli teden, predvsem v interesu potrošnikov mesa in mesnih izdelkov.
