Kmetje za prostovoljno članstvo

Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki je trenutno v javni razpravi, ne prinaša bistvenih sprememb v delovanju zbornice, ki bi bile nujno potrebne, opozarjajo v Sindikatu kmetov Slovenije, kjer menijo, da bi moralo biti članstvo v zbornici prostovoljno. Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da sledi novela koalicijski pogodbi, v zbornici pa menijo, da bi bila ta v primeru prostovoljnega članstva le še društvena organizacija.

"Članstvo v kmetijsko gozdarski zbornici mora biti prostovoljno," je prepričan predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič. "S tem bi dosegli veliko boljše sodelovanje med vsemi nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva, saj ne bi bilo ene zveličavne in bi seveda čutili, da smo soodvisni drug od drugega," je povedal prvi mož sindikata kmetov.

V primeru obveznega članstva bi sicer člani, tako Žveglič, morali imeti kakšno konkretno korist. Med konkretnimi koristmi je navedel popust pri izdelavi poslovnih načrtov in ostalih zadev ter brezplačen subvencijski vnos.

V KGZS prepričani v prednost obveznega članstva

V KGZS menijo, da zbornica z uvedbo prostovoljnega članstva in verjetnim zmanjšanjem števila članstva ne bi mogla več reprezentativno zastopati male in velike lastnike ter usklajevati njihove skupne in posamične interese v javnem interesu, kar je temeljna naloga javnopravne zbornice.

Žveglič se je dotaknil tudi kmetijsko svetovalne službe, pri čemer je dejal, da se ne ve, kaj plača država, kaj kmetje sami in kaj še kakšni drugi subjekti. Ob tem je izpostavil tudi razmerje med samo zbornico in kmetijsko svetovalno službo. Po njegovih besedah je namreč nekaj "hudo narobe", če je v zadnjih letih prišlo do številnih menjav na čelu oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS.

Ostro nad Vriskovo ravnanje

Član izvršilnega odbora sindikata kmetov in obenem član Sveta KGZS Anton Ješovnik se je dotaknil tudi predsedniške funkcije v KGZS, ki jo zaseda Peter Vrisk. Ta naj bi po njegovih besedah med drugim želel doseči razveljavitev omejenega mandata, kar bi mu omogočalo še tretji in nadaljnje mandate.

Žveglič sicer meni, da ima Vrisk, ki je tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije, nakopičenih preveč funkcij in med njimi prihaja do konflikta interesov, ter da se je obdal "s slabimi sodelavci, saj od njih ne pričakuje strokovnosti, ampak predvsem veliko lojalnost - to pomeni, da so mu dobri kadri iz zborničnega urada in ostalih organizacij, ki jih vodi, odšli".

Očitke na zbornici zavračajo in pravijo, da predsednik KGZS ne želi doseči nobene razveljavitve mandatov, da opravlja vse svoje funkcije, za katere je dobil mandat, odgovorno, kakovost dela pa ocenjujejo tisti, ki podeljujejo mandat.

Predlog sledi le koalicijski pogodbi

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so pojasnili, da sledi predlog novele zakona o KGZS koalicijski pogodbi, ki predvideva dvig praga za obvezno članstvo v zbornici. "Ko govorimo o neobveznem članstvu, se moramo zavedati, da opravlja KGZS s svojimi javnimi službami pomembne svetovalne in razvojne storitve na področju kmetijstva in podeželja. Trenutno je največji izziv slovenskega kmetijstva dvig konkurenčnosti in povečanje produktivnosti. Ustrezna organiziranost kmetijskega sektorja je zato nujen predpogoj za sledenje tema ciljema," pojasnjujejo na ministrstvu.

Kakršnokoli razmišljanje o ukinitvi obveznega članstva vsekakor zato zahteva previdnost, predvsem pa definiranje alternativnih rešitev, s katerimi bi zagotovili nemoteno izvajanje javnih funkcij KGZS. Ministrstvo je zato predlagalo le zmanjšanje števila obveznih članov, kot sledi iz koalicijske pogodbe, so povedali na ministrstvu.