Knjige bodo imele isto ceno ne glede na lokacijo prodajalne

S kulturnega ministrstva so sporočili, da je povprečna cena knjige v Sloveniji je bila lani 19,29 evra in se znižuje glede na prejšnja leta. Leta 2011 je bila 23,88, leta 2010 pa 21,96 evra. Povprečen posameznik naj bi po enih ocenah letno kupil eno do dve knjigi, po drugih ocenah pa tri, za kar potroši okoli 25 evrov. V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, v katere je včlanjen povprečno vsak četrti Slovenec. Član splošno knjižnico letno obišče približno 20-krat letno in si izposodi povprečno 12 knjig. Slovenci smo sicer sorazmerno dobri bralci in slabi kupci knjig.

Država financira nakup knjižnega gradiva splošnim knjižnicam, osrednje knjižnice v svoje knjižne zbirke vključujejo večino subvencioniranih knjig, druge knjižnice pa precej manjši delež. Večji del naklad subvencioniranih knjig odkupijo knjižnice, ki za odkupe namenijo okoli sedem milijonov evrov letno, kar pomeni, da so slovenske knjižnice ključen kupec knjig. V slovenskih knjigarnah, ki jih je malo več kot 100, se proda le tretjina vseh prodanih knjig.

Na kulturnem ministrstvu ugotavljajo, da je temeljni problem področja ob specifičnosti majhnega trga nižanje naklad knjig, njihova nizka prodaja, visoka povprečna prodajna cena in neurejena cenovna politika ter padec prodaje v knjigarnah. Slovenski knjižni trg pa je zaradi jezikovne zamejenosti še posebej ranljiv, saj svojih prednosti, ki izhajajo iz majhnosti trga, ni znal izkoristiti v svojo korist kot na Finskem in na Islandiji.

Založbe zaradi slabe prodaje vztrajno nižajo naklade knjig, ugotavljajo na ministrstvu. Dodajajo, da so kakovostne knjige slabše dostopne, zaradi nizkih naklad in slabe prodaje v knjigarnah je njihova cena dokaj visoka, cenovna politika pa neurejena. Po njihovih pojasnilih je poglavitni namen priprave novega Zakona o enotni ceni knjige, ki gre v medresorsko usklajevanje, oblikovati normativni akt, ki bo na eni strani regulator in stabilizator slovenskega knjižnega trga, na drugi strani pa ne bo dušil komercialnih pobud in prodajnih inovacij udeležencev v knjižni verigi.

Po njihovih trditvah bi za bralce pomenil boljši dostop do knjig, zato bi bila višja bralna kultura, več prodanih knjig pa pomeni boljši položaj avtorjev.