Knovs opravil nadzor na policiji

V zadnjem času so namreč odmevale različne zgodbe, ki so razburile zaposlene v policiji, javnost in stroko. Vse pa so povezane z domnevnimi političnimi pritiski na policijo. Predvsem je na udaru Nacionalni preiskovalni urad, kjer ima politika največje apetite in se na vsak način želi dokopati do zaupnih podatkov o kriminalističnih preiskavah. Notranji minister Aleš Hojs izvršuje želje svoje stranke SDS, prvi mož policije Andrej Jurič mu slepo sledi in naredi vse, kar mu minister odredi. Za politično kadrovanje pa neuradno skrbi še šef kriminalistične policije Vojko Urbas, ki je bil prav tako politična izbira za ta položaj. Naslednja njegova naloga naj bi bila, neuradno, zaposlitev Janševe izbranke Petre Grah Lazar za pomočnico direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, da bo imela stranka SDS dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na kriminalistične preiskave. NPU nima stalnega direktorja, pa že izbirajo novo pomočnico, delovno mesto pa so sistemizirali šele pred kratkim. Torej za točno določeno osebo, ki jo bo spet izbrala vladajoča politika. Na razpis se je prijavilo pet ljudi.

Kaj so pravzaprav iskali inšpektorji med tajnimi podatki?

Knovs je poleg domnevno nezakonitih revizij kriminalističnih preiskav, ki jih je zahteval minister Hojs, zagotovo zmotil tudi nedavni izredni nadzor nad tajnimi podatki, ki so ga na NPU izvedli inšpektorji notranjega ministrstva. Neuradno so celo brskali po računalnikih preiskovalcev. Kateri zaupni podatki so jih zanimali, ni znano. Kot smo že razkrili, naj bi se zaposleni na NPU pritožili zaradi tega nadzora, ker naj bi inšpektorji prekoračili svoja pooblastila. Enemu kriminalistu naj bi menda celo zagrozili, da mu bodo, če jim ne bo omogočil dostopa do računalnika, izrekli 1.500 evrov globe. 

Kriminalist je nato brskanje po računalniku dovolil, zaradi česar je sindikat že protestiral in opozoril, da gre za nezakonito početje inšpektorjev. Zaradi domnevno spornega načina izvajanja nadzora je Policijski sindikat Slovenije za mnenje zaprosil tudi informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in prosil za prednostno obravnavo, nam je sporočil predsednik Rok Cvetko. Prav tako pa so se zaradi vseh odprtih vprašanj za sestanek že dogovorili tudi z notranjim ministrom. Ta je sklican za 8. septembra. 

Z zavrženo ovadbo zoper Širclja je vse v redu, zoper našo medijsko hišo pa je vse narobe

Na ministrstvu za notranje zadeve smo že v petek zahtevali zapisnik o nadzoru nad zaupnimi podatki, kjer bi morale biti zapisane vse pripombe in opozorila udeležencev, tudi trenutnega šefa NPU Uroša Lepoše, ki naj bi prav tako opozarjal na nezakonite posege v računalnike in prekoračitev pristojnosti inšpektorjev. Zapisnika še nismo prejeli, na notranjem ministrstvu pa pravijo, da postopek izrednega nadzora Inšpektorata RS za notranje zadeve v NPU glede ravnanja s tajnimi podatki še ni končan. Prav tako smo vprašali, ali bo morda minister Hojs še razširil nabor preiskav in zahteval revizijo tudi za kriminalistično preiskavo, v kateri je bil osumljenec član stranke SDS Andrej Šircelj, glede na to, da je bila ovadba zoper njega zavržena. Z MNZ so nam odgovorili: "Usmeritve oziroma napotilo na revizijo primerov našteje nekaj primerov, odločitev nadzornikov je, ali bodo posamezne primere gledali širše in pogledali podobne primere. Menimo, da širitev usmeritev ni potrebna." Gre za preiskavo, ki se nanaša na nekdanje vodilne uslužbence slabe banke (DUTB), ki naj bi drago plačevali fiktivne svetovalne pogodbe tujim družbam, denar pa naj bi bil v resnici namenjen nekdanjemu izvršnemu direktorju Manssonu. Namreč zaradi zlorabe položaja je bil najprej ovaden tudi nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke Andrej Šircelj, a je Specializirano državno tožilstvo nato zavrglo ovadbo zoper njega. 

Gre za zgodbo, ko naj bi DUTB švedski družbi Quartz nezakonito nakazal več kot 600 tisoč evrov, od tega naj bi Mansson prejel skoraj 400 tisočakov, ker s svojo uradno plačo ni bil zadovoljen. In pri teh dogovorih o domnevno nezakonitih nakazilih naj bi po prvih podatkih sodeloval tudi Šircelj, vendar so pozneje tožilci ovadbo zoper njega zavrgli. "Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je bila 3. julija 2018 vložena zahteva za preiskavo zoper pet fizičnih in tri pravne osebe, zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Ob tem pa je bila v isti kazenski zadevi ovadba zavržena zoper tri fizične osebe, in sicer iz razloga, ker ni podan utemeljen sum, da naj bi ovadeni izvršili uradno pregonljivo kaznivo dejanje," so nam na vprašanje, zakaj je bila zavržena ovadba zoper Širclja, odgovorili s Specializiranega državnega tožilstva. Torej ko tožilstvo zavrže ovadbo zoper člana njihove politične stranke, v konkretnem primeru Andreja Širclja, ker ni podan sum, da naj bi storil kaznivo dejanje, minister Hojs nič ne dvomi o korektnosti in "nepristranskosti" preiskave. Ko pa tožilstvo iz enakih razlogov zavrže ovadbo zoper odgovorne osebe na Pro Plusu, torej v naši medijski hiši, pa minister podvomi, ali je bilo s to kriminalistično preiskavo vse v redu, in zahteva revizijo, ker morda pa ni bilo storjeno vse, kar bi bilo treba. In odredi v. d. generalnega direktorja policije Juriču, da angažira "nepristranske" ljudi, da preverijo strokovnost te preiskave. Poleg vseh ostalih. In Jurič to tudi odredi nadzornikom. 

Povsem različna pristopa dveh policijskih sindikatov

Zaradi vsega, kar se v zadnjem času dogaja na policiji, je Policijski sindikat Slovenije direktorju Juriču že poslal zahtevo za sklic sestanka, ki bo predvidoma prihodnji teden, nam je sporočil predsednik sindikata Rok Cvetko. So ga pa že prej pozvali, naj ne izvaja usmeritev in navodil ministra Hojsa, ki se nanašajo na revizije kriminalističnih preiskav na NPU, ker so pravno nedopustna. Prav tako so tudi ministra pozvali, naj sporne usmeritve nemudoma odpravi. Kot smo že poročali, zakon ministru ne dovoljuje, da posega v preiskave, ki jih vodi, in usmerja tožilstvo. Takšne pa so vse preiskave na NPU. 

Medtem pa se v drugem policijskem sindikatu, Sindikatu policistov Slovenije (SPS), z vsemi pritiski na policijo in NPU ne ukvarjajo veliko. Na naša vprašanja, kako sindikat komentira revizijo kriminalističnih preiskav, so nam odgovorili: "V Sindikatu policistov Slovenije ocenjujemo, da je vprašanje izdaje Obveznih navodil ministra za notranje zadeve stvar strokovne, pravne in politične diskusije in ne posega v delovno področje sindikata, saj v predmetnem primeru ne gre za področje varovanja pravic iz delovnega razmerja zaposlenih. Zaradi navedenega presojo prepuščamo strokovni, pravni in politični javnosti. SPS se ne namerava opredeljevati do političnih vprašanj in posegati v politična obračunavanja. Ocenjujemo pa, da javno obračunavanje škoduje ugledu policije ter zaposlenih, zato apeliramo na vse vpletene subjekte, da javno in medijsko razpravo prestavijo v kontekst socialnega dialoga."  Predsednik sindikata Kristjan Mlekuš, ki je blizu stranke SDS, pa še vedno ni odgovarjal za svoj zapis na Twitterju, kjer je znak zveze Nato prikazal z nacistično svastiko. Zaradi njegovega kljukastega križa je policija uvedla tudi notranjevarnostni postopek.