Komisija je po besedah predsednika Janeza Žaklja (NSi) sprejela stališče o postopku hišne preiskave in odvzema prostosti domnevnih ruskih vohunov. Sprejeto poročilo obsega 25 strani. "Sprejeli smo sklep, s katerim dajemo možnost, da ga lahko pogledajo vsi poslanci DZ. Gre za sklepe, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da jih ne morem komentirati," je dejal.
Žakelj je dejal, da so po aretaciji domnevnih vohunov opravili pogovore z vodji različnih služb, kot tudi s pravnimi in varnostnimi strokovnjaki. Žalosti ga, da se na povabilo komisije ni odzval predsednik vlade Robert Golob.
Žakelj je opozoril na, kot ocenjuje, neskladja v pojasnilih med Sovo in Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). "Ugotavljamo, da je direktor Sove prestavitev hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da Rusija lahko kot povračilni ukrep izvede kibernetske napade, ki bi se odvijali v času drugega kroga lokalnih volitev in referendumov. V nadaljevanju pa je navajal predvsem operativno-taktične razloge."
Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejela sklep, da naj preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo Policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) Žakelj razbira, da sta direktorja v sozvočju. "Tudi jaz lahko ugotovim, da sta se v pol leta sozvočila," je dejal.
Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava ter direktorja Sove Joška Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.
Žakelj je povedal, da Generalna policijska uprava (GPU) s komisijo ni sodelovala, kot bi si želeli. "Decembra smo zahtevali, da nam predajo pisna gradiva na področju komunikacije Sova-GPU-državno tožilstvo. V začetku januarja smo prejeli en dokument, ki nam ga je posredovala tudi Sova." Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo. "Naša komisija ni pristojna za pridobivanje podatkov s strani sodišč," je dejal Žakelj. Zaradi pogostosti tovrstnih težav si želi, da bi imela stalna komisija Knovs podobna pooblastila kot začasne preiskovalne komisije DZ.
Predsednik Knovs je dejal, da je zaskrbljujoče, da ne obstajajo pisni dokumenti v komunikaciji med Sovo in NPU. Komisija je na današnji seji po Žakljevih besedah zaključila, da "ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov".
"To zagotovo ne vpliva pozitivno na zaupanje v te službe in niti na zaupanje v premierja," je zaključil Žakelj.
Predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje sume vpletanja politike v policijo, Aleš Rezar se je na Žakljeve ocene glede tega, komu bolj zaupa, odzval, da ima tisti, ki je na delovnem mestu, "absolutno bistveno več za izgubiti" kot pa nekdo, ki ni na delovnem mestu. Meni še, da opozicija medijski prostor izkorišča za politično obračunavanje, in pričakuje, da se bo to do evropskih volitev samo še stopnjevalo.
Odzval se je tudi poslanec Teodor Uranič, ki v Knovsu zastopa Gibanje Svoboda. Žaklju je očital, da si je znova privoščil "grobo zlorabo dela komisije, veljavne zakonodaje ter dolžnosti varovanja zaupnih podatkov".
"Predsednik komisije v javnosti manipulira z zaupnimi informacijami, povezanimi z aretacijo ruskih vohunov decembra 2022, ter potvarja zaključke komisije. Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, kaj takšnega si v zgodovini delovanja Knovsa po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije," je zapisal in dodal, da bi morala tako sam Žakelj kot tudi njegova stranka premisliti, ali je še primeren za vodenje komisije.
Opozoril je tudi, da poslanci NSi zasedajo kar štiri od sedmih mest v Knovsu, torej večino. "NSi tako sama sprejema sklepe in odločitve komisije," je zaključil.
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.