Slovenija

Ko biokemičarka zapusti laboratorij in odkrije divjo kuhinjo

Ljubljana, 14. 04. 2026 06.17 pred 2 urama 2 min branja 0

Katja Rebolj

Spomladi, ko se začne prebujati narava, travniki in gozdovi začnejo razkrivati pravo zakladnico okusov in zdravja. Pa jih znamo prepoznati oziroma uporabiti v pravi namen? V času, ko iščemo stik z naravo in bolj pristno hrano, se vse več ljudi vrača k znanju naših babic – nabiranju divjih, užitnih in zdravilnih rastlin. A pozor: narava ni samo lepa, je tudi zahtevna in včasih prav neizprosna učiteljica. O vsem, kar raste tik ob naših poteh in zakaj to ali pa tudi tega ne nabiramo, smo tokrat govorili z doktorico biokemije Katjo Rebolj, mentorico vrhunskim chefom in žensko, ki je iz "plevela" naredila kulinarično zgodbo.

"V Sloveniji imamo 3500 rastlinskih vrst, ogromno izbire in več kot polovica jih je užitnih," v uvodu v pogovor izpostavi Katja Rebolj in na mizo v studiu oddaje Svet na kanalu A postavi košarico, polno zanimivih in užitnih rastlin, njihovih listov in cvetov. "No, tale podlesek sem prinesla le za primerjavo z užitnim čemažem. Podlesek in šmarnica vsako leto burita duhove in na žalost zahtevata tudi smrtne žrtve. Ostalo pa je vse za v usta," Katja pogumno vzpodbudi voditeljico Nušo Lesar, ki si že veselo tlači v usta okusen čemaž. "Upam, da mi ne bo preveč smrdelo po česnu iz ust. K sreči ste danes zadnja gostja v živo," se pošali Nuša in doda: "Pa je res toliko užitnih rastlin? Je res, da je veliko rastlin, ki jih imamo za plevel, izredno užitnih in zdravih?"

In še kako res je. V naravi lahko naberemo marsikaj, še bolj pomembno pa je, kaj lahko naberemo tudi takrat, ko je na primer na naših vrtovih suša. Tam imamo lahko bolj občutljive stvari, v naravi pa raste ogromno trpežnega zelenja, ki uspeva tudi v neidealnih razmerah. In prav pomlad je tista, ki odpira vstop v naravno zakladnico. "In zato lahko rečemo, da so pleveli rastline prihodnosti," doda Katja Rebolj. "Navsezadnje pa ni užitno le tisto, kar raste na tleh, ampak tudi deli dreves, in tudi ne le plodovi. Pomlad na primer prinese užitne in zdrave smrekove vršičke, tudi vsaj pet delov bora je, ki jih lahko uporabimo, ali za kulinariko ali za zdravilne namene."

Pri njenem delu ji veliko pomaga študij biologije in poglobljeno znanje biokemije. Ko je končala doktorat in se zaposlila na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in Inštitutu Jožef Stefan ter bi po vseh pričakovanjih morala oditi v službo v tujino, se je odločila, da svoje delo zamenja za raziskovanje lokalnega rastlinstva in aromatičnih okusov, ki se skrivajo v njih. In pri tem se ji je pridružila cela družina. Več o vsakdanjih, a okusnih rastlinah, ki jih je mogoče najti v naši bogati deželi, pa prisluhnite v celotnem pogovoru oddaje Svet na kanalu A.

Zelo zahtevna operacija z 80-tonskimi transportnimi enotami

Cene naftnih derivatov so se znižale

  • Bauhaus april
  • Akumulatorska kosilnica
  • Čistilnik
  • Paviljon
  • Plinski žar
  • Pohištvo Alex
  • Pohištvo Deia
  • Pohištvo Fiesta
  • Regal
  • Robotska kosilnica Luba
  • Stol Relax
  • Trimer
  • Visoka greda
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1641