'Ko dobite pošiljko iz Kitajske in jo odprete, si ne vrtajte po nosu'

Za koronavirus ne veljajo tako stroga priporočila za izolacijo, kot so veljala za virus ebole. Prostorov za izolacijo – vsaj tistih najstrožjih v tehničnem smislu – Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana nima, prav tako ne nobena druga bolnišnica. "Vendar pa je možna izolacija v prostorih s predprostorom, kjer je mogoče zračenje in kjer je bolnik tudi prostorsko ločen od ostalih," zagotavlja Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Če bi imeli bolnika, ki bi kazal simptome okužbe s koronavirusom, pa v naši največji bolnišnici pravijo, da bi že poskrbeli, da bo hospitaliziran tako, da se okužba ne bo širila.

V UKC Ljubljana sicer opažajo, da so želje ljudi po testiranju na obolelost z novim virusom velike. Gre predvsem za ljudi, ki so bili pred kratkim v krajih, kjer se virus širi, in se zdaj vračajo. "Tudi če nimajo simptomov, si želijo testiranja," pripoveduje Lejko Zupančeva. Zaenkrat še niso obravnavali nikogar, pri katerem bi testiranje bilo resnično potrebno. "Za testiranja ni še nobene indikacije," je jasna zdravnica. Drugače bi sicer bilo, če bi nekdo, ki je potoval po teh krajih ali bil v stiku z nekom, ki je bolan, hkrati imel težave z dihanjem, kašljal ali kazal druge znake okužbe. "Takrat bi to osebo testirali. Čeprav je veliko večja verjetnost, da je oseba zbolela za gripo."

Na vprašanje, ali delamo le nepotrebno paniko, zdravnica odgovarja, da je panika nepotrebna, je pa treba biti pripravljen – v tem smislu, da veš, na koga moraš biti pozoren in katere ljudi moraš dejansko testirati oziroma izolirati.

Zakaj pa se tej bolezni namenja tolikšna pozornost?

"Če se spomnite epidemije sarsa, ki se je razširila po celem svetu ... Ko so ugotovili, da se dogaja nekaj resnega, je bilo okuženih že toliko ljudi, v toliko različnih državah in bolnišnicah, da je bilo potrebnega res veliko napora, da se je bolezen omejila oziroma zatrla. Zato se zdaj Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ves zdravstveni sistem na to malo bolj pripravlja. Menim pa, da je ta zaskrbljenost res nepotrebna," pravi predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Ukrep merjenja telesne temperature na letališčih pa se po njenem mnenju ni izkazal za pretirano dobrega. "Predvsem je zazibal ljudi v neko lažno varnost, češ saj nimam vročine, saj mi ni nič. A veliko bolnikov nima vročine, marsikdo, ki pa jo ima in na letalu vzame aspirin, mu vročina pade, čeprav je bolan." Kot še pravi, so se ti ukrepi dejansko izkazali za zelo neuspešne. Veliko bolj pametno je, da ko osebje na letalu opazi, da je nekdo bolan, vnaprej to javi na letališče. Nato pa tam obstaja popolnoma izdelan protokol, kaj je treba storiti, če obstaja sum, da je oseba na letalu zbolela za eno od potencialno kužnih bolezni.

Inkubacijska doba pri novem virusu naj bi sicer bila od dva do 14 dni. "To je zelo dolgo obdobje, a za razliko od sarsa hkrati zelo kratko. Vendar pa še ni dovolj podatkov, da bi lahko točno rekli: zdaj je pa minilo 14 dni in si varen, ali če v dveh dneh nisi zbolel, potem ne boš. Tukaj je treba uporabiti zdravo pamet," je jasna zdravnica.

Pa se lahko virus širi tudi s pošiljkami iz Kitajske? In koliko časa bi – hipotetično – preživel na paketu?

Tatjana Lejko Zupanc pravi, da ta možnost ne pride v poštev. "Nevarno bi bilo, če bi imeli bolnika z izrazitimi respiratornimi simptomi, ki bi zelo kašljal in kihal in bi se okrog njega virusi usedali na površine – te površine bi bile potem res kontaminirane. Ampak bi morali biti za to izpolnjeni vsi ti pogoji: bolnik mora imeti simptome, drugi ljudje pa se morajo okuženih površin dotikati," razlaga. Virus bi po njenih besedah na površinah sicer lahko preživel nekaj dni, po nekaterih podatkih tri. Bi pa morala biti tudi koncentracija virusa dovolj velika, da bi nastala okužba. Poštne pošiljke nikoli niso bile vir okužbe. "Če pa že: ko dobite pošiljko iz Kitajske in ko jo odprete, si ne vrtajte po nosu," v šali zaključuje strokovni direktor Pediatrične klinike Marko Pokorn.