Ko kri postane tržno blago

V centru, ki smo ga obiskali s skrito kamero in je eden od petih v okolici Graza, za vsako darovanje plačajo 35 evrov, vsako peto darovanje pa dodatno nagradijo. Vsi zasebni centri delujejo po podobnem principu, v centru Vogau, denimo, za prvo darovanje plačajo 30 evrov, potem pa za vsakega naslednjega nekoliko več. V skladu z avstrijskim odlokom o krvodajalstvu lahko plazmo zdrava oseba daruje dvakrat na teden oziroma trikrat na dva tedna ali 50-krat na leto. V denarju to pomeni: 70 evrov na teden, 115 evrov na 14 dni ali najmanj 1750 evrov na leto. Zakonodaja jim plačevanje dovoljuje, vse je legalno. Se pa postavljajo številna vprašanja o tem, kaj se zgodi, ko glavni motiv za darovanje postane plačilo in ne želja pomagati drugim.

 Prof. dr. Samo Zver, predstojnik Oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, je jasen: "Kri je največji telesni organ. Če daš del sebe, je prav, da ga daš z nekim višjim namenom." S tem se strinja tudi krvodajalec Marko Coklin, ki je na dan našega snemanja plazmo daroval že 63-krat. 45-krat je daroval polno kri, 21-krat posebne celice, trombocite. "Prvič sem plazmo poskusil dati že kar nekaj let nazaj, takrat so kri jemali na stari način: skozi eno roko noter, skozi drugo ven. In takrat se mi je po eni uri telo ustavilo, ni več hotelo krvi spuščati ven. Potem so me pred leti vprašali, če bi poskusil, pa sem povedal anekdoto, pa so rekli: "Ne, ne, zdaj imamo nove stroje." Nato sem poskusil in je šlo." Odvzem plazme poteka nekoliko drugače kot odvzem krvi. Pri plazmi separacijska komora ločuje plazmo od ostale krvi, ko se dovolj plazme loči, se manšeta sprosti, takrat se kri vrača nazaj v telo. Krvodajalec ne izgubi nič krvi, zato lahko plazmo darujemo pogosteje kot kri. Marko Coklin daruje, ker:"Dam, ker s tem pomagam in nikoli ne vem, koliko časa bom še lahko daroval. Skušam izkoristiti trenutke, ko lahko darujem in dajem."

Kriteriji za darovanje krvi in plazme so enaki, so nam pojasnili na Zavodu za transfuzijsko medicino RS. Razlike pa: Krvi odvzamejo 450 mililitrov, plazme okoli 600 mililitrov, odvisno od teže in višine darovalca. Kri lahko darujemo na tri oziroma štiri mesece, plazmo pa na vsakih 14 dni. Zbiranje plazme je namenjeno izdelavi zdravil iz krvi za zdravljenje redkih bolezni, motenj strjevanja krvi in bolezni imunskih pomanjkljivosti. Iz plazme slovenskih darovalcev izdelujejo tri zdravila: humani albumin, humani polispecifični imunoglobulin in humani protrobminski kompleks. Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi, pravi, da so potrebe po imunoglobulinih vse večje: "Ker je bolnikov več, se indikacije spreminjajo."

Evropa zato stremi k temu, da bi svoje potrebe pokrila s svojimi darovalci. In Avstrija je samooskrbna ter samozadostna. Je torej plačevanje za darovanje plazme rešitev? Naši sogovorniki so jasni: nikakor ne!