Ko mama ubija: primer Lindsay Clancy odpira vprašanje skrbi za ženske po porodu

Občutek nemoči, ker ne zna potolažiti jokajočega otroka. Občutek krivde, ker dojenje ne steče in mora dodajati adaptirano mleko. Neskončna utrujenost zaradi pomanjkanja spanja. Izguba apetita. Črnogledost in nezmožnost smejanja, morda celo misel, zakaj je ta otrok sploh tukaj, če pa ne zna poskrbeti zanj. Klinična psihologinja s Psihiatrične klinike Ljubljana Kaja Pavlin je v Svetu na Kanalu A uvodoma izpostavila, da mamam ni treba ničesar dokazovati. "Ni jim treba dokazovati, da so se dovolj potrudile, dovolj stisnile zobe, da zdaj pa res ne morejo več. Torej, če se jim ponavljajo simptomi oziroma če vztrajajo in težko funkcionirajo s svojim otročkom in če čutijo, da se z njim težko povežejo, bi jih spodbudila, da se obrnejo na svojega osebnega zdravnika ali ginekologa oziroma psihiatra, če ga imajo. Pomoč je na voljo tako na kliniki kot v zdravstvenih domovih," poudarja.

O čustvenih težavah, ki se pojavijo v nekaj tednih, lahko tudi mesecih po porodu, se sicer resda vse več govori, a mama, ki se sooči s poporodno depresijo, ima pogosto občutek, da je v svojih čustvih sama. Sogovornica, ki vsak dan srečuje ženske, ki zmorejo poiskati pomoč, pravi, da ji v glavi ves čas odmevajo besede mamic, ki pridejo v podporno okolje na zdravljenje in začudeno ugotovijo, da niso edine, ki se jim to dogaja.

Opazke okolice, pa če so še tako dobronamerne, lahko pogosto povzročijo veliko škode. Mamici, ki trpi, ki se ne zmore povezati s svojim otrokom, ki je utrujena in prestrašena, ne bo pomagalo, če jo boste opozorili na to, kako srečna je lahko, ker ima zdravega otroka in kako hvaležna bi morala biti zanj. "Take besede mamico še bolj osamijo v njeni stiski. Svežepečene mamice pogosto sprašujemo, kako je njihov otrok – zelo pomembno je, da se ne osredotočimo le na dojenčka, pač pa jih vprašamo tudi, kako so one," svetuje.

Opaža, da sodobna družba močno idealizira materinstvo in postavlja standard, ki ga je res težko doseči. "V smislu, da mora biti mamica vedno hvaležna, vedno zadovoljna, vedno urejena, nasmejana, spočita, zabavna, pripravljena na druženje. V resnici pa je lahko materinstvo ena najtežjih vlog, ki jih ženska v življenju nosi in lahko prinaša s sabo veliko težav. Je pa pomembno razlikovati, ali gre za posamezne trenutke, posamezne dneve ali pa za kontinuirano obdobje, v katerem mamica že težko funkcionira," opisuje klinična psihologinja.

Mamicam ni več treba izbirati, ali bodo s svojimi težavami doma, z dojenčkom, ali pa bodo odšle po pomoč v bolnišnico. Na ljubljanski psihiatrični kliniki namreč od decembra lani deluje enota za mamice in dojenčke, kjer je bistvo ravno to, da lahko ženska po porodu dobi pomoč in podporo in je hkrati skupaj s svojim otrokom. "Mislim, da je to velikokrat ravno tisto ključno, kar odtehta, da se ženska sploh odloči za hospitalizacijo, ki je pa pri določenih težavah nujna oziroma prinese veliko boljše okrevanje kot zdravljenje doma ali ambulantno," pravi.

Čeprav obstajajo klinične smernice oziroma poti za zdravljenje poporodne depresije, anksioznosti ali drugih težav, je zdravljenje vedno individualno. To pomeni, da za vsako mamico naredijo načrt zdravljenja, ki je odvisen od izraženosti težav, od tega, v kakšnih okoliščinah živi, kakšen je njen odnos z otročkom. "Včasih so del zdravljenja tudi zdravila. Psihiatri, ki se ukvarjajo s poporodnim oziroma obporodnim obdobjem, lahko izbirajo iz nabora različnih zdravil, ki so relativno varna tudi v primeru dojenja. Tako da se z vsako mamo pogovori o možnostih, o tveganjih, o dobrobiti določenih zdravil in pri določenih težavah se z uvedbo zdravil simptomi lahko zelo hitro bistveno izboljšajo," pojasnjuje sogovornica pomisleke številnih mamic, ki si zaradi dojenja ne želijo jemati antidepresivov.

Za poporodno depresijo lahko zboli tudi ženska, ki pred nosečnostjo nikoli ni imela težav, povezanih z duševnim zdravjem. Če ženska recimo rodi trikrat, se lahko poporodna depresija razvije le pri enem porodu; tudi če jo je imela po drugem porodu, je lahko po tretjem nima. Pavlin sklene, da se številnim mamicam ob pomoči uspe vrniti v aktivno življenje, se povezati z otrokom in spet začutiti veselje do življenja, zato se resnično splača poiskati pomoč in ne trpeti doma, v solzah, z dojenčkom v naročju.