Na slovenski obali je danes ob 16. uri temperatura morja v Kopru in Tržaškem zalivu dosegla 29,6 stopinje Celzija, v Piranu 28,8 stopinje. Tudi na Hrvaškem, kjer dopustujejo številni Slovenci, je morje izjemno toplo – v Pulju 28,5 stopinje, v Splitu 28,4, v Malinski 28,3 in na Rabu 28,2 stopinje. Za primerjavo: Blejsko jezero je danes merilo 26,1 stopinje, Bohinjsko pa 24,6 stopinje.
Takšne temperature pomenijo, da morje marsikje ne nudi več običajne osvežitve.
Na Majorki, priljubljeni poletni destinaciji mnogih Evropejcev, so turisti za lokalne medije povedali, da se tudi s plavanjem daleč od obale niso mogli ohladiti. Španska meteorološka agencija AEMET je v sredo ob obali otoka izmerila 33,02 stopinje Celzija na morski gladini. Če bo meritev potrjena, bo presegla dosedanji sredozemski rekord 31,96 stopinje iz leta 2024 ob egiptovski obali.
Običajna temperatura morja okoli Majorke v avgustu znaša približno 26 stopinj, zato letošnje vrednosti za več kot šest stopinj presegajo dolgoletno povprečje.
Vroče morje ni le neprijetnost za kopalce
Izjemno segreto morje ne vpliva le na počutje turistov, ampak tudi na morski ekosistem. Strokovnjaki opozarjajo, da višje temperature spreminjajo vedenje morskih organizmov, zmanjšujejo količino kisika v vodi in povečujejo tveganje za cvetenje alg. Na Majorki so v zadnjih dneh poročali tudi o več primerih ugrizov rib, ki jih strokovnjaki povezujejo s hitrejšim metabolizmom živali v toplejši vodi.
Evropa pod pritiskom vročine
Izjemno toplo morje je le eden od znakov vročinskega vala, ki zajema skoraj celotno Evropo.
V Italiji je danes vseh 27 mest, ki jih spremlja nacionalni sistem opozarjanja, razglašenih za območja z najvišjo stopnjo vročinskega alarma. Temperature marsikje dosegajo ali presegajo 40 stopinj Celzija, oblasti pa prebivalcem in turistom svetujejo, naj se v najbolj vročem delu dneva zadržujejo v zaprtih prostorih.
V Avstriji so ta teden izmerili rekordnih 41,2 stopinje Celzija, hkrati pa državo pesti ena najhujših suš v zadnjih desetletjih.
Dolgotrajna suša povzroča težave tudi drugod po Evropi. Zaradi nizkega vodostaja Donave je Madžarska zmanjšala proizvodnjo elektrike v jedrski elektrarni Paks, v Nemčiji pa nizek Ren otežuje rečni promet in logistiko. Francija, Srbija in druge države jugovzhodne Evrope se medtem še naprej spopadajo z obsežnimi požari v naravi.
Po ocenah, ki jih povzema britanski Financial Times, so požari in vročinski valovi letos samo v Franciji, Španiji, Portugalski, Grčiji in Romuniji povzročili že okoli 3,1 milijarde evrov gospodarske škode, zgorelo pa je skoraj pol milijona hektarjev površin.
Znanstveniki opozarjajo, da so tako dolgotrajni vročinski valovi in izjemno visoke temperature morja vse pogostejši ter predstavljajo enega najbolj vidnih znakov spreminjajočega se podnebja.
Se sredozemski turizem spreminja?
Letošnje poletje odpira novo vprašanje za turistično industrijo. Ali postaja vrhunec poletja na jugu Evrope preprosto prevroč?
Za zdaj odgovor ni enoznačen. Hrvaška, Italija in Španija ostajajo med najbolj priljubljenimi počitniškimi destinacijami. Toda turistične organizacije in raziskovalci opažajo prve spremembe v vedenju gostov.
Najprej se spreminja kdaj ljudje potujejo. Namesto julija in avgusta vse več turistov izbira maj, junij, september ali oktober, ko so temperature prijetnejše, gneče manjše, cene pa pogosto nižje. OECD ocenjuje, da vročinski valovi že spreminjajo sezonskost turizma v Sredozemlju in podaljšujejo glavno sezono proti pomladi in jeseni.
Druga sprememba je kam ljudje potujejo. V turistični industriji se je že uveljavil izraz "coolcation" – dopust v hladnejših krajih.
Namesto Grčije, Španije ali juga Italije vse več Evropejcev izbira Norveško, Švedsko, Finsko, Dansko, Islandijo ali škotsko višavje. Potovalne platforme poročajo o izraziti rasti rezervacij v Skandinaviji, nekateri ponudniki pa letos beležijo več desetodstotno povečanje povpraševanja po severnih destinacijah.
Tudi OECD ugotavlja, da vročinski valovi spreminjajo geografijo turizma. Potniki vse pogosteje iščejo višje lege, severnejše države in območja z milejšim podnebjem.
To pa še ne pomeni, da bo Sredozemlje izgubilo turiste. Namesto tega mnoge destinacije že prilagajajo ponudbo. V Italiji so zaradi vročine podaljšali odpiralni čas Koloseja in Panteona, namestili meglične hladilne sisteme ter povečali število zdravstvenih ekip na najbolj obiskanih znamenitostih.
Strokovnjaki pričakujejo tudi več večernih ogledov mest, zgodnejše izlete, več notranjih aktivnosti, klimatizirane javne prostore in prilagojen delovni čas turističnih znamenitosti. OECD med priporočili izpostavlja zgodnje opozarjanje na vročinske valove, prilagoditev infrastrukture in dolgoročno prilagajanje turistične ponudbe podnebnim spremembam.
Cvetenje alg je naraven pojav, pri katerem pride do hitrega in nenadzorovanega razmnoževanja mikroskopskih morskih organizmov, kot so fitoplankton in alge. Ko se temperatura vode dvigne, se metabolizem teh organizmov pospeši, kar v kombinaciji z drugimi dejavniki, kot so hranilne snovi v vodi, povzroči hitro širjenje. Ta proces lahko obarva vodo v zelene, rjave ali rdeče odtenke. Glavna nevarnost cvetenja alg je, da ob njihovem odmrtju in razgradnji porabijo večino razpoložljivega kisika v vodi, kar lahko vodi do pogina rib in drugih morskih živali, stanje pa je znano kot evtrofikacija.
OECD oziroma Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je mednarodna organizacija, ki združuje 38 gospodarsko najbolj razvitih držav sveta. Njen cilj je spodbujanje politik, ki izboljšujejo gospodarsko in socialno blaginjo ljudi po vsem svetu. Na področju turizma OECD deluje kot analitični center, ki spremlja trende, kot so vplivi podnebnih sprememb na sezonskost in geografsko razporeditev potovanj. Organizacija državam članicam pomaga pri oblikovanju strategij za prilagajanje turistične infrastrukture, izboljšanje varnosti turistov med vročinskimi valovi in zagotavljanje trajnostnega razvoja turističnih destinacij v prihodnosti.
Vročinski val je obdobje nenormalno visokih temperatur, ki traja več dni ali tednov in znatno presega dolgoletna povprečja za določeno območje in letni čas. Za razliko od običajnega poletnega vremena vročinski val vključuje tudi visoke nočne temperature, kar telesu preprečuje, da bi se ponoči ohladilo in opomoglo. Takšni pojavi so posledica specifičnih atmosferskih razmer, kot so območja visokega zračnega tlaka, ki delujejo kot toplotna kupola in preprečujejo kroženje hladnejšega zraka. Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi vse pogostejši, dolgotrajnejši in intenzivnejši.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.