Za večino ljudi je hrana del vsakdana, užitka in rutine. Pri nekaterih pa hrana ni le obrok; postane lahko stalen notranji dialog, ki se skozi dan vrača tudi takrat, ko telo fizično ni lačno.
Ta pojav ima ime: vsiljive misli o hrani oz. t. i. food noise.
Gre za vsiljive, ponavljajoče se misli o hrani, lakoti, prehranjevanju ali naslednjem obroku. Ne gre nujno za fizično lakoto. Človek je lahko sit, pa vseeno občuti močno mentalno prisotnost hrane. In prav zato mnogi ob tem izrazu prvič začutijo: Točno to se mi dogaja.
Ko hrana ostane v ozadju misli
Food noise ni vedno dramatičen. Pogosto je tih, a vztrajen.
Lahko se pokaže kot misel na prigrizek kmalu po obroku. Kot stalno načrtovanje, kaj bo naslednje na krožniku. Kot občutek, da se pozornost vedno znova vrača k hrani. Kot notranji konflikt med "vem, da nisem lačen" in "vseeno bi nekaj pojedel".
Tak mentalni dialog je lahko izčrpavajoč. Ne zato, ker človek premalo obvladuje sebe, ampak zato, ker hrana pri nekaterih ni le izbira, temveč stalno prisoten miselni signal.
To ni samo "ljubezen do hrane"
Hrana je del užitka, kulture in druženja. Zato ni nič nenavadnega, da občasno razmišljamo o njej. Food noise pa presega običajen odnos do hrane.
Ne gre zgolj za to, da ima nekdo rad sladko ali da pogosto poseže po prigrizku. Pri nekaterih ljudeh so misli o hrani bistveno pogostejše, vztrajnejše in težje odmakljive.
To ni znak šibke volje. In ni nujno pomanjkanje discipline.
Lakota ni vedno samo prazen želodec
Lakoto pogosto razumemo zelo preprosto: ko je želodec prazen, jemo. V resnici pa je občutek lakote bistveno bolj kompleksen.
Možgani ves čas obdelujejo signale, povezane s potrebo po energiji, občutkom sitosti in iskanjem ugodja. Pri nekaterih ljudeh so lahko ti signali močnejši ali drugače uravnavani, zato je lahko tudi želja po hrani izrazitejša. Prav zato food noise ni nekaj, kar bi lahko vedno preprosto izklopili.
Zakaj okolica tega pogosto ne razume?
Ker food noise ni viden. Ni ga mogoče opaziti v kratkem pogovoru, na tehtnici ali ob pogledu na krožnik. Gre za notranjo izkušnjo, ki jo posameznik pogosto doživlja tiho in sam.
Če tega ne občutite, si težko predstavljate, kako naporno je lahko, ko se misli o hrani vračajo skozi dan, tudi takrat, ko ste siti, zaposleni ali želite razmišljati o nečem drugem.
In prav zato ljudje pogosto poenostavljeno sklepamo, da gre samo za navado, razvajenost ali samokontrolo.
Širša slika: ko začnemo bolje razumeti debelost
Ko začnemo razumeti food noise, lažje razumemo tudi širšo sliko debelosti. Pri nekaterih ljudeh boj ni samo s kilogrami. Boj je tudi s stalnim mentalnim dialogom o hrani, ki ga okolica pogosto ne vidi.
Danes debelost razumemo kot kompleksno kronično bolezen, pri kateri pomembno vlogo igrajo biologija, hormoni, presnova, možgani in okolje.
Zato je pri debelosti pomembno manj poenostavljanja in več razumevanja. Ker včasih ne gre za pomanjkanje volje. Gre za signale telesa in možganov, ki so lahko veliko bolj kompleksni, kot se zdijo na prvi pogled.
DEBELOST NI SAMO "SLABA VOLJA" - JE BOLEZEN
Debelost ni vprašanje "močne volje", ampak kompleksna kronična bolezen, pri kateri imajo pomembno vlogo biologija, hormoni, presnova in okolje. Več informacij na www.resnicaodebelosti.si.
*Oglas je namenjen ozaveščanju o bolezni. O morebitnih vprašanjih se posvetujte z zdravnikom.
Naročnik oglasne vsebine je družba Novo Nordisk.
