Ko 'najlepša leta' postanejo breme: denar, osamljenost in pritisk, da moraš uspeti

Za več tisoč študentov, med njimi več kot 15.000 brucev, se začenja novo študijsko leto. Za nekatere to pomeni tudi prvo selitev od doma, novo mesto in povsem novo socialno okolje. Ob predavanjih, izpitih in seminarskih nalogah pridejo skrb za denar in bivanje, študentsko delo, ustvarjanje novih odnosov, več samostojnosti, pritisk uspeha in vse glasnejše vprašanje, kaj bo po diplomi. In za marsikoga bo postalo velik izziv duševno zdravje. 

Duševnega zdravja študentov zaradi kombinacije faktorjev ni mogoče skrčiti na stres pred izpitom. Težave praviloma nimajo enega samega vzroka. Raziskave kažejo preplet akademskih zahtev, finančne negotovosti, odnosov in osamljenosti, spanja, digitalnega okolja, pritiska po uspehu ter skrbi glede prihodnosti.

Niti vsaka stiska pomeni duševne motnje. Žalost ni nujno depresija, strah ni nujno anksiozna motnja in stres je normalen odziv na zahteve, s katerimi se srečujemo. Toda ko se različne obremenitve kopičijo, trajajo dalj časa in začnejo vplivati na spanje, odnose, motivacijo, koncentracijo ali sposobnost opravljanja vsakodnevnih obveznosti, je meja med običajnim stresom in resnejšo stisko lahko vse manj jasna.

In podatki kažejo, da duševno zdravje mladih ni obrobna tema. OECD je v obsežnem poročilu, objavljenem leta 2026, ugotovil, da se je v večini držav članic duševno zdravje otrok, mladostnikov in mladih odraslih v zadnjem desetletju poslabšalo. Pogosteje poročajo o psiholoških stiskah, simptomih depresije in anksioznosti ter slabšem počutju. V devetih od 11 držav, za katere so na voljo primerljivi podatki med letoma 2012 in 2022, so se kazalniki duševnega zdravja mladih slabšali. Razlog ni eden: OECD med dejavniki izpostavlja digitalizacijo in družbena omrežja, akademski stres, ekonomske pritiske, revščino in neenakost, negotovost zaradi svetovnih konfliktov in podnebnih sprememb ter medvrstniško nasilje.

Tudi podatki iz Slovenije kažejo, da stisk mladih ne moremo razumeti ločeno od okolja, v katerem živijo. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je med junijem in septembrom 2024 anketirala 1059 mladih med 16. in 24. letom iz vseh slovenskih regij. Petina sodelujočih je svoje duševno zdravje ocenila kot slabo ali zelo slabo, tretjina pa je poročala o pomanjkanju motivacije ali občutka vključenosti v vsakdanje življenje.

Raziskava ni zajela samo študentov, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na celotno študentsko populacijo. Je pa pokazala nekaj pomembnega: stiske mladih se prepletajo z zelo konkretnimi vprašanji vsakdanjega življenja. Med osebnimi negotovostmi so sodelujoči pogosto izpostavljali pomanjkanje stanovanj, prihodnjo zaposlitev in izobraževanje, med širšimi skrbmi pa gospodarske razmere, revščino in družbene neenakosti.

Na prvi pogled je odgovor očiten: študij. Predavanja, roki, izpiti in zahteva po uspehu. Toda raziskave kažejo precej bolj zapleteno sliko.

V raziskavi med 820 univerzitetnimi študenti, objavljeni v Journal of Affective Disorders Reports, je bil akademski uspeh res najpogosteje navedeni vir stresa. Med desetimi najpogostejšimi so bili še pritisk po uspehu, kakovost spanja, finančne skrbi, telesna samopodoba, načrti po koncu študija, odnosi s prijatelji, samopodoba, čas, porabljen na družbenih omrežjih, ter telesna dejavnost.

Toda pokazala se je zanimiva razlika. Čeprav so študenti najpogosteje skrbeli zaradi akademskega uspeha, ta sam po sebi ni pomembno napovedoval njihovega duševnega zdravja. Povsem drugače je bilo s pritiskom, da morajo uspeti. Ta je bil povezan z vsemi merjenimi kazalniki duševnega zdravja. Pomembni so bili tudi samopodoba, telesna samopodoba ter odnosi s prijatelji in družino.

Razlika ni nepomembna. Stres sam po sebi ni bolezen in določena mera obremenitve je normalen del študija. Rok lahko človeka spodbudi k delu, zahteven izpit pa predstavlja obvladljiv izziv. Nekaj drugega je občutek, da neuspeh ni možnost – da moraš doseči določene rezultate, izpolniti pričakovanja okolice in že med študijem zgraditi življenjepis, ki bo zagotovil uspešno prihodnost.

Pri tem postaja vse zanimivejši perfekcionizem. Metaanaliza, objavljena leta 2026 v reviji Psychological Bulletin, je primerjala podatke študentov skozi 35 let in ugotovila, da različne oblike perfekcionizma skozi generacije naraščajo. Posebej pomemben je tako imenovani družbeno predpisani perfekcionizem – občutek, da drugi od posameznika pričakujejo popolnost. Novejše raziskave med študenti kažejo tudi, da niso problem le visoki standardi, temveč zlasti strah pred napakami, negativno vrednotenje sebe in vztrajno premlevanje lastnih napak.

Ena najkonkretnejših je denar. Najnovejši EUROSTUDENT, velika primerjalna raziskava socialnih in ekonomskih razmer študentov v evropskem visokošolskem prostoru, kaže, kako močno je delo postalo del študentskega vsakdana. V sodelujočih državah med študijskim obdobjem v povprečju dela 59 odstotkov študentov. Približno četrtina zaposlenih študentov se celo dojema predvsem kot delavce in šele nato kot študente.

Razlog ni vedno pridobivanje izkušenj. Kar 29 odstotkov zaposlenih študentov je odgovorilo, da si brez plačanega dela študija ne bi mogli privoščiti.

Več dela pa pomeni manj časa. EUROSTUDENT ugotavlja, da je že delo več kot deset ur na teden povezano z zmanjšanjem časa za študij, učinek pa je največji pri tistih, ki delajo več kot 20 ur tedensko. Ti študenti tudi pogosteje razmišljajo o opustitvi študija.

Finančna varnost je obenem izrazito neenakomerno razporejena. Med študenti, katerih starši so finančno najslabše preskrbljeni, jih v evropski raziskavi 59 odstotkov poroča o resnih finančnih težavah. Med tistimi iz najbolje preskrbljenih družin je takšnih 15 odstotkov.

To ni zgolj evropska abstrakcija. Tudi v Sloveniji je študentsko delo pomemben vir prihodkov. Na posvetu o položaju študentov v Sloveniji maja 2025 so predstavili podatek, da so dijaki in študenti leta 2023 s študentskim delom ustvarili 297 milijonov evrov neto prihodkov, medtem ko je bilo za državne štipendije namenjenih 98 milijonov evrov.

Na istem posvetu so finančne stiske postavili ob še en problem, ki ga študent težko pusti pred vrati predavalnice: kje in za koliko bo sploh živel.

V anketi Študentske organizacije Slovenije, v kateri je sodelovalo 1640 študentov, je med tistimi, ki so živeli v študentskem domu, sobo takoj dobila le približno četrtina. Devetnajst odstotkov jih je čakalo več kot pol leta, trije odstotki več kot leto. Zasebno stanovanje so študenti iskali tudi do šest mesecev, povprečna najemnina za bivanje v lastnem stanovanju pa je brez tekočih stroškov presegala 500 evrov.

Ko govorimo o duševnem zdravju študentov, zato govorimo tudi o tem, ali ima študent dovolj denarja za mesec, ali mora po predavanjih na delo, ali ve, kje bo živel naslednji semester – in koliko energije mu po vsem tem sploh še ostane za študij.

Denar torej ni samo številka na bančnem računu. Lahko pomeni čas, spanec, občutek varnosti in možnost, da je študent dejansko predvsem študent.

Študij se medtem ni spremenil le v predavalnicah. Spremenilo se je življenje okoli njega. Današnji študent ima lahko v enem dnevu predavanja, nekaj ur študentskega dela, obveznosti za naslednji dan in več deset sporočil, na katera naj bi odgovoril. Vmes spremlja, kaj počnejo prijatelji, kaj se dogaja doma in po svetu ter kaj počnejo ljudje, ki jih sploh ne pozna. Ko odpre telefon, se študij, delo, družabno življenje, novice in zabava zlijejo na isti zaslon.

Primerjava z drugimi seveda ni nova. Nova je njena intenzivnost. Nekoč se je socialni svet mladega človeka končal precej blizu njegovega doma, šole ali fakultete. Danes ga nosi v žepu. Na zaslonu je mogoče v nekaj minutah videti uspehe nekdanjega sošolca, popolno stanovanje neznanca, telo vplivneža, potovanje prijateljice in vrstnika, ki je pri 22 letih že ustanovil podjetje.

To ne pomeni, da družbena omrežja mladim preprosto škodujejo. Na njih nastajajo tudi prijateljstva in skupnosti, vzdržujejo se odnosi in išče pomoč. Za nekoga, ki se počuti drugačnega ali osamljenega, je splet lahko prvi prostor, kjer najde sebi podobne. A za nekoga drugega je lahko v skrajnem primeru tudi poguba. 

OECD sicer opozarja, da povezava med družbenimi omrežji in duševnim zdravjem ni preprosta: učinki so odvisni od načina uporabe in posameznika, digitalno okolje pa lahko prinaša tako povezovanje in podporo kot tveganja zaradi škodljivih vsebin, spletnega nasilja, pretirane uporabe in motenj spanja.

Pozno učenje je skoraj del študentskega folklornega izročila, vendar današnji večer ne tekmuje več samo s knjigo in zabavo. Tekmuje z neskončno ponudbo vsebin, ki nimajo naravnega konca. Ena epizoda ima konec, neskončni tok videov ga nima.

NIJZ med dejavniki zdravega študentskega življenja zato posebej izpostavlja spanec, gibanje in prehrano. Raziskave pa kažejo, da kakovost spanja ni obrobna podrobnost. Med študenti se pojavlja med najpogostejšimi viri obremenitve in je povezana tudi z duševnim počutjem. NIJZ je marca letos posebej opozoril, da se študenti in mladi zaradi študijskih obveznosti, večernih druženj in spalnih navad pogosto srečujejo z nerednim ritmom in pomanjkanjem spanja, posledice pa lahko občutijo pri spominu, pozornosti, odločanju in motivaciji.

Podobno neopazno se je spremenilo gibanje. Velik del študija poteka sede, del služb prav tako. Hrana, nakupi, filmi, prijatelji in številne druge stvari lahko pridejo do človeka, ne da bi ta zapustil sobo. Sodobno življenje je postalo v marsičem udobnejše, hkrati pa zahteva precej manj vsakodnevnega fizičnega napora.

To samo po sebi ne povzroča duševnih motenj. Pokaže pa, zakaj duševnega zdravja ni mogoče ločiti od načina življenja. Spanje, gibanje, odnosi in čas brez stalnih dražljajev niso rešitev za depresijo ali anksiozno motnjo. So pa del okolja, v katerem se duševno zdravje oblikuje.

Še bolj nenavaden paradoks sodobnega študentskega življenja je osamljenost. Nikoli ni bilo lažje stopiti v stik z drugim človekom, pa vendar velike raziskave med mladimi zaznavajo občutke socialne izoliranosti.

Za študenta je to lahko posebej občutljivo obdobje. Nekdo, ki je imel še junija svoj razred, prijatelje, družino in znano okolje, se lahko oktobra znajde v predavalnici z dvesto ljudmi, med katerimi ne pozna nikogar. Selitev v drugo mesto pomeni svobodo, lahko pa pomeni tudi izgubo vsakodnevnih odnosov, ki so se do takrat zdeli samoumevni.

Raziskave vedno znova kažejo, da so prav odnosi s prijatelji in družino tesno povezani z duševnim zdravjem študentov. Socialna opora se v velikih pregledih raziskav pojavlja celo kot zaščitni dejavnik pri najresnejših stiskah. Sistematični pregled in metaanaliza 33 longitudinalnih študij, ki so skupaj zajele 193.517 študentov, sta socialno podporo in pozitivne načine spoprijemanja prepoznala kot zaščitna dejavnika pri samomorilnosti.

Spremenil se je tudi odnos med mladimi in njihovimi starši. Del strokovnjakov opozarja, da je sodobno otroštvo v primerjavi s preteklimi desetletji bolj nadzorovano in organizirano. Otroci imajo manj samostojnega gibanja in nestrukturiranega časa brez odraslih, starši pa so močneje vključeni v njihove dejavnosti in odločitve. Psihologi Peter Gray, David Lancy in David Bjorklund so leta 2023 v reviji The Journal of Pediatrics objavili pregled dokazov o upadanju možnosti otrok za samostojno igro, gibanje in druge dejavnosti brez neposrednega nadzora odraslih ter postavili tezo, da bi lahko ta sprememba vplivala tudi na njihovo duševno blagostanje.

O tem, kolikšno vlogo ima to pri duševnem zdravju današnjih mladih, med raziskovalci ni soglasja. Teza, da je prezaščitenost ustvarila manj odporno generacijo, je preveč preprosta. Toda vprašanje samostojnosti postane ob vstopu na fakulteto zelo konkretno. Od mladega človeka se nenadoma pričakuje, da bo sam organiziral čas, denar in obveznosti, sklepal nova poznanstva, reševal konflikte ter sprejel tudi neuspeh.

In neuspeh je sestavni del študija. Nekdo, ki je bil v srednji šoli ves čas med najboljšimi, se lahko prvič znajde med enako sposobnimi vrstniki. Nekdo prvič pade na izpitu. Nekdo ugotovi, da je izbral napačen študij. Nekdo ne najde prijateljev tako hitro, kot je pričakoval. To niso duševne motnje. So običajne, pogosto neprijetne izkušnje odraščanja.

Prav tu se pojavi še ena sprememba zadnjih let. O duševnem zdravju znamo govoriti precej bolje.

Besede, ki so bile nekoč večinoma del strokovnega jezika, so postale del vsakdanjih pogovorov. Anksioznost, depresija, ADHD, izgorelost in travma so teme videov, podkastov in objav na družbenih omrežjih. Mladi lahko hitreje prepoznajo stisko, lažje najdejo informacije in vidijo, da obisk psihologa ali psihiatra ni nekaj, kar bi bilo treba skrivati.

To je pomemben premik. Ima pa tudi drugo stran. Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko psihiatrični in psihološki izrazi začnejo uporabljati za opis povsem običajnih človeških izkušenj. Slab dan ni depresija, trema ni nujno anksiozna motnja in vsak neprijeten dogodek ni travma.

Na isto razliko opozarja slovenski Nacionalni program duševnega zdravja: vsaka duševna stiska še ne pomeni duševne motnje.

To razlikovanje ni namenjeno zmanjševanju težav mladih. Nasprotno. Če vse imenujemo bolezen, postane težje prepoznati tiste, ki strokovno pomoč zares potrebujejo.

In teh ni malo.

Na posvetu o položaju slovenskih študentov so maja lani strokovnjaki navedli, da približno četrtina študentov poroča o duševnih stiskah, predvsem anksioznih in s stresom povezanih težavah. Še bolj problematičen je bil podatek, da okoli dve tretjini čakajo leto ali več, preden poiščejo pomoč.

Več odprtosti torej še ni odpravilo starega problema. Stigma se je zmanjšala, ni pa izginila. Posebej trdovratna je samostigma – občutek, da bi moral težavo obvladati sam in da prošnja za pomoč pomeni šibkost.

Hkrati ovira ni vedno samo v človeku. Strokovnjaki so na slovenskem posvetu opozorili tudi na omejen dostop do svetovalnic in pomanjkanje kadra. Predstavnica Ministrstva za zdravje je povedala celo, da je za programe na področju duševnega zdravja na voljo več denarja, kot ga je mogoče porabiti, ker ni dovolj ljudi, ki bi programe izvajali.

Če so dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje študentov, tako različni, tudi enega recepta za dobro počutje ni. Del pritiskov – od cen najemnin do zahtev študija – posameznik težko spremeni. Obstaja pa nekaj dejavnikov, ki se v raziskavah vedno znova pojavljajo kot pomembni.

Eden najmočnejših je socialna opora. Prijateljstva, stik z družino in občutek, da ima človek nekoga, na kogar se lahko obrne, niso le prijeten del študentskega življenja. V velikem sistematičnem pregledu longitudinalnih raziskav se je socialna opora pokazala kot zaščitni dejavnik tudi pri najresnejših duševnih stiskah. Za bruce je zato vzpostavljanje novih odnosov lahko prav tako pomemben del prilagajanja na fakulteto kot privajanje na nov način študija.

Pomembne so tudi precej osnovne stvari, ki ob natrpanem urniku hitro postanejo postranske: spanec, gibanje, redna prehrana in čas za počitek. NIJZ študente posebej opozarja na zadosten spanec, telesno dejavnost, druženje ter izogibanje pretiranemu uživanju alkohola in drugih substanc. Ne zato, ker bi zdrav življenjski slog lahko zdravil depresijo ali anksiozno motnjo, temveč ker predstavlja del temeljev dobrega duševnega počutja.

Podobno velja za digitalno življenje. Cilj ni popoln unik s telefona, koristno pa je opaziti, kdaj telefon začne izrivati spanec, gibanje, študij ali druženje v živo in kdaj čas na njem človeka praviloma pusti v slabšem, ne boljšem razpoloženju.

Pomaga tudi nekoliko bolj realističen odnos do uspeha. En slab rezultat, ponavljanje izpita ali sprememba študijske poti zato še ne pomenijo neuspeha celotnega študija – še manj neuspeha posameznika.

In nazadnje: pomoč je smiselno poiskati, preden stiska postane nevzdržna. Ni treba čakati na diagnozo. Če težave vztrajajo, se stopnjujejo ali začnejo vplivati na spanje, prehranjevanje, odnose, študij in vsakodnevno funkcioniranje, je pogovor lahko prvi korak. Na voljo so univerzitetne svetovalnice, centri za duševno zdravje, osebni zdravniki, psihologi, psihiatri in brezplačne svetovalne službe.

Prav podatek, da okoli dve tretjini študentov po navedbah s slovenskega posveta čaka leto ali več, preden poišče pomoč, kaže, da je s tem korakom še vedno smiselno začeti prej.

Zaščita duševnega zdravja med študijem zato ne pomeni življenja brez stresa. Izpiti bodo stresni, odnosi včasih zapleteni, kakšen načrt se ne bo izšel in kakšna odločitev bo napačna. Pomembno je, da ob vseh zahtevah študija ostanejo prostor za spanec, gibanje in ljudi, ki so nam blizu, možnost narediti napako brez občutka katastrofe ter dovolj zgodnja pot do pomoči, ko lastne strategije niso več dovolj.

Morda je prav to bolj realistična predstava dobrih študentskih let. Ne leta brez težav, ampak leta, v katerih se mlad človek poleg vsega drugega nauči tudi, kako poskrbeti zase.