Ko pisarno za teden dni preseliš na Tenerife

In tedaj je bilo še bolj težko in še bolj utrujajoče, sploh če je ta miselna blokada nastopila v zimskem času, s hladnimi in meglenimi jutri ter prehitro temo. Zdaj pa pomislite, da bi vas delodajalec tedaj s skupino sodelavcev, ki so vezani na vaše delo ali projekt, poslal za en teden na rajski otok, med morski vetrič in palme, kjer bi z ekipo zjutraj pojedli zajtrk, se nato osredotočili na delo, vsak bi si sam izbral, kje bo delal, lahko v sobi, lahko na terasi s pogledom na morje ali pa kje na otoku, popoldne pa bi skupaj po želji preživljali čas, raziskovali okolico, obiskali živalski vrt, spili koktajl ali samo sedli na plažo in gledali v modre valove.

Ne, ne gre samo za fantaziranje, to je res izvedljivo. Podjetje THE OTHER iz Ljubljane je ta eksperiment izvedlo, rezultati pa, kot je predstavila direktorica Urška Mivšek Sitar, so več kot obetavni. Gre za tako imenovani workation, ki je sestavljen iz besed delo in počitnice, a nikakor to niso delovne počitnice.

"Workation naše ekipe ni bil zasnovan kot nagrada, dopust ali romantizirana različica dela na daljavo. Ključno vprašanje ni bilo, ali je mogoče delati iz prijetnejšega okolja, ampak ali lahko ekipa za omejen čas zamenja lokacijo, ne da bi to vplivalo na kakovost dela, odzivnost do naročnikov in notranji delovni ritem," je povedala direktorica. Gre za test organizacijske zrelosti, ki je preverjal, ali je kakovost dela v resnici vezana na fizično pisarno ali pa na nekaj drugega: na jasne procese, digitalno infrastrukturo, disciplino ekipe, zaupanje in operativno usklajenost.

Izkušnja je pokazala, da so se ob skupnem bivanju in delu odprli pogovori, za katere v običajnem, pisarniškem ritmu pogosto zmanjka prostora. Komunikacija je postala bolj neposredna, sodelovanje bolj tekoče, ideje pa so hitro zaokrožile. "Dodana vrednost workationa zato ni bila le operativna, ampak tudi medosebna in kreativna. Manj je bilo tudi siceršnje napetosti ali, če hočete, kdaj tudi manjših konfliktov, ki nastajajo na dnevni bazi, ko delamo v pisarni," je še omenila Mivšek Sitarjeva.

Najpomembnejši sklep te izkušnje ni, da pisarna ni več potrebna, nasprotno. Pisarna ostaja pomembna za rutino, kulturo, pripadnost, fokus in občutek skupnega delovnega prostora. Je pa workation pokazal, da pisarna ni več edini možni kontekst kakovostnega dela. "Prihodnost dela zato verjetno ni v popolni odpravi pisarne niti v popolni individualni mobilnosti, ampak v sposobnosti organizacij, da premišljeno kombinirajo različne kontekste dela," je opisala direktorica. Zaposleni so izkušnjo ocenili kot zelo pozitivno, povezovalno, saj so imeli ob skupnem bivanju in preživljanju časa po opravljenem delu priložnost bolje spoznati sodelavce. Ekipa je bila bolj sproščena, kar je vplivalo tudi na vzdušje med samim delom in učinkovitost delovnih procesov.