Ko pozabljivost ni le pozabljivost

V svetovnem mesecu ozaveščanja o demenci smo in ta letos poteka pod sloganom 'zgodnja diagnoza, boljša prognoza', ki poudarja pomen zgodnjega odkritja bolezni. Kot je v Pogledu na svet v oddaji Svet na Kanalu A povedala psihiatrinja doc. dr. Polona Rus Prelog, vodja Gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, je prav od zgodnje diagnoze odvisna kakovost življenja bolnika, a tudi svojcev.

Šele ko je postavljena diagnoza, lahko oseba dobi ustrezno podporo. Pri osebi z demenco je treba naslavljati vedenjske in psihološke simptome, skrbeti za vitalnost in prehrano. "Zgodnejša kot je diagnoza, prej lahko začnemo načrtovati. Prav v tej dobi sedaj je pa diagnoza še bolj pomembna, ker smo pred prihodom novih zdravil, ki bodo lahko na drugačen način upočasnila potek in bodo ciljno usmerjena proti amiloidu, torej patološkim beljakovinam, ki se ob Alzheimerjevi demenci v možganih kopičijo. In je zato toliko bolj pomembno, da bodo vsaj ti bolniki, ki bodo kandidati za zdravljenje – seveda to ne bodo vsi, ampak zgolj bolniki z Alzheimerjevo boleznijo – izvedeli za diagnozo, dokler imajo še možnost zdravljenja s temi zdravili. To so namreč zdravila, ki bodo izrazito prišla v poštev le v zgodnjih stadijih Alzheimerjeve bolezni. Je pa zgodnja diagnostika pomembna tudi pri vseh ostalih, saj imamo še vedno na voljo simptomatska zdravila za zdravljenje kognitivnih težav," dodaja strokovnjakinja.

Štefanija Lukič Zlobec je danes predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, združenja, ki povezuje bolnike in njihove svojce, jim daje strokovno podlago in čustveno oporo, predvsem pa zavedanje, da na tej težki poti niso sami. Življenjsko poslanstvo je našla potem, ko je za demenco zbolel njen mož, ki takrat ni bil star še niti 50 let.

"Ne spomnim se trenutka, kdaj sem začela opažati, da nekaj ni v redu. Lahko pa povem, da je to zelo težko opaziti. Potem ko dobiš diagnozo, se pa spomniš nazaj, da so bile razne male stvari pravzaprav že začetki, ker začetki so res zelo nenavadni. Pri nas je bilo tako, da je bil mož takrat poslanec v parlamentu (Jaša Zlobec, umrl je leta 2011, star 60 let, op. a.), na očeh javnosti in tam se je videlo. On tam ni mogel več delati. Sedel je mirno in bil vedno manj aktiven, tako da njegovi kolegi niso bili zadovoljni z njim. Diagnoze ni bilo, nihče ni vedel, za kaj gre," se spominja časov pred diagnozo.

Kar pet let je trajalo, preden je dobil uradno diagnozo, tako nepoznana je bila takrat bolezen. "Dokler ni diagnoze, imaš upanje, da ti bo zdravnik rekel, kaj je narobe in pozdravil tisto angino, pljučnico, karkoli že. Ko pa dobiš diagnozo demenca, po začetnem šoku začutiš olajšanje, ker končno veš, kaj je s človekom narobe. In se potem oprimeš tistega, mu poskušaš olajšati življenje in poiskati vse možne informacije, da pač s tem živiš, ker demenca traja dolgo. Deset, petnajst, tudi dvajset let," opisuje.

Bolniki svojih težav pogosto sami ne opazijo, ampak jih opazijo njihovi svojci. Ko so težave napredujoče in vztrajajo, je čas, da se poišče zdravniško pomoč. Obe sogovornici poudarjata, da lahko diagnozo postavi le zdravnik. "Test risanja ure, ki se pogosto omenja kot način prepoznavanja demence, je sicer validiran test, iz katerega lahko veliko stvari razberemo. Seveda pa presejalni testi niso dovolj za postavitev diagnoze, še zdaleč ne. Formalni testi, kot so kratek preizkus spoznavnih sposobnosti ali montrealski test ali test risanja ure, so kratka presejalna orodja, kjer lahko zdravnik hitro oceni, ali kognitivne sposobnosti niso več v referenčnih vrednostih, in nato odredi nadaljnje preiskave. Postavitev diagnoze je v današnjem času bistveno bolj kompleksna kot neka klinična ocena ali samo uporaba enega preprostega testa," pojasnjuje psihiatrinja. Lukič Zlobec pa dodaja, da se je test risanja ure v preteklosti že zlorabljal, kar ni prav. "Tudi med prijatelji so že tako malo risali uro in se diagnosticirali. Tak test mora opraviti zdravnik in narediti še vse potrebne stvari, da ugotovi, ali res gre za demenco ali ne. Pri tej uri slišimo velikokrat razne šale, zato opozarjamo, da je tukaj treba biti previden," še dodaja.