Predsednik državnega zbora ni v celoti prevzel predsedniških pooblastil ampak nekatere naloge oziroma obveznosti. O njih se je z Borutom Pahorjem pogovarjal pravni svetovalec državnega zbora Miro Cerar, ki je dejal, da gre za rutinsko prevzemanje nekaterih obveznosti v dogovoru s predsednikom države. Do prevzema celotnih pristojnosti predsednika države ni prišlo, pravi Cerar, ker Kučan ni v celoti zadržan oziroma opravilno nesposoben. Zato se je odločil, da samo v tistem segmentu, kjer ne more opraviti nekaterih tekočih obveznosti, te prenese na predsednika državnega zbora.
O tem, ali bi moral Kučan že v sredo, ko je bil operiran, prenesti pooblastila na Pahorja, Cerar pravi, da v primeru, ko se ugotovi, da je predsednik države opravilno nesposoben, kar je neka posebna oblika zadržanosti, takrat avtomatično preide opravljanje njegove funkcije na predsednika državnega zbora. "V sredo je šlo za kratek čas, operacijo, mislim da tega primera ne gre dramatizirati," dodaja Cerar.
Seveda gre pri vsej stvari za ustavno situacijo, ki se je zgodila prvič. Dejstvo je, da ustava ne predvideva sicer samo hipotetične situacije, da bi država ostala brez predsednika države in predsednika parlamenta. "Če bi do takšnega primera vseeno prišlo, potem bi se verjetno politični vrhovi v sodelovanju s pravniki odločili za najbolj primerno možnost, ki bi bila seveda samo prehodnega značaja, dokler se ne ugotovi, kdo bo opravljal začasne predsedniške funkcije oziroma kdaj bodo volitve za predsednika države," pravi Cerar.
Pogovarjali smo se tudi z predstavniki kabineta predsednika republike, ki menijo drugače. Po njihovem mnenju ni nobene ovire, da trije podpredsedniki državnega zbora ne bi dobil tudi predsedniških pooblastil. Kabinet predsednika države pa je bil tudi med Kučanovo operacijo ves čas v navezi z Borutom Pahorjem, vendar po njihovi oceni ni bilo potrebe da prevzame predsedniška pooblastila.
Sicer pa so predsednikova pooblastila, razen izjeme, da je vrhovni poveljnik oboroženih sil, po slovenski ustavi bolj protokolarna. Predsednik države predstavlja državo, formalno razpisuje volitve, razglaša zakone, imenuje nekatere funkcionarje, postavlja slovenske diplomate ter sprejema poverilna pisma tujih diplomatov. Odloča o pomilostitvah in podeljuje odlikovanja. Več moči ima le v primeru, ko se zaradi izrednih razmer ne more sestati državni zbor. Takrat lahko sprejema uredbe z zakonsko močjo.