'Ko se izobešajo zastave, naj bo slovenska enakovredna ali dominantna v primerjavi s tujo'

Ob športnih prireditvah, ki imajo dolgoletno tradicijo, se svoje rutine pogosto držijo tudi navijači. Vrsto let obiskujejo iste lokale in najemajo iste sobe, prostore, kjer bivajo in se veselijo, pa okrasijo s svojimi navijaškimi obeležji in na ta način jim dobrodošlico izrekajo tudi njihovi gostitelji.

Izobešanje zastave tuje države po Sloveniji je sicer dovoljeno samo v posebnih primerih. Zakon o varstvu javnega reda in miru v 4. členu to dovoljuje le pod določenimi pogoji, v 14. členu pa zapoveduje sankcijo za izobešanje v nasprotju z določbami omenjenega člena.

"Na našem območju imamo veliko športnih prireditev skozi vse leto, največ pa jih je pozimi. Gre za velike mednarodne športne prireditve, zato je tukaj tudi veliko tujih navijačev in je ta navijaška kultura precej razvita. Navijači so nastanjeni v nastanitvenih objektih na celotnem območju Kranjske Gore, seveda pa ob tem velikokrat izobešajo zastave, pripomočke in embleme, ki so del te navijaške kulture in jih sami uporabljajo pri navijanju. Mi ne vidimo nobenega zadržka, da jih nekako pokažejo tudi v delu, kjer so nastanjeni, da pač tam bivajo in podpirajo svoje moštvo tudi tam," je za 24ur.com pojasnil Damjan Lepoša, načelnik policijske postaje Kranjska Gora.

Ob tem pa opozarja, naj bodo vseeno pozorni na to, da zastave, ki jih uporabljajo, niso uničene ali umazane: "Da so torej primerne temu, čemur je zastava namenjena, saj o tem govori tudi Zakon o varstvu javnega reda in miru." Omenjeni zakon pa prav tako pravi, da če gre za uradne nastanitvene objekte, hotele ali predstavništva, kjer se ob športnih prireditvah zastave izobešajo, da mora biti tuja zastava izobešena na tak način, da ne krni oziroma zapostavlja slovenske zastave, poudarja. "Torej ko se izobešajo zastave, naj bo slovenska enakovredna ali pa dominantna v primerjavi s tujo zastavo," svetuje gostinsko-turističnim delavcem pred prihajajočim zaključkom svetovnega pokala v smučarskih skokih.

"Nimamo zadržkov, teh stvari nikoli ne preganjamo, če pa dobimo prijavo, se moramo odzvati. Gremo na kraj, preverimo okoliščine. Seveda upoštevamo tudi to, kdo je tam nastanjen, in pa navijaško kulturo. Če ugotovimo, da stvari niso take, kot bi morale biti, opozorimo, naj se uredijo. Načeloma pa ni naš namen, da bi preganjali navijače ali nastanitvene objekte in jih kaznovali. Želimo, da navijači začutijo, da so pri nas vsi dobrodošli in da tudi svojo pripadnost na ustrezen način izkažejo," zatrjuje.

Dodaja, da do zdaj niso napisali nobene kazni: "Če smo ocenili, da nekaj ni v redu, smo opozorili. Moram reči, da so ta poziv vsi ljudje dobronamerno sprejeli in upoštevali, tako da ni bilo nobenih težav."

Romanje hrvaških navijačev na Euro

Ta tema je v javnosti močno odmevala denimo leta 2008, ko so se hrvaški navijači množično podali na pot čez Slovenijo, saj je sosednja Avstrija gostila evropsko prvenstvo v nogometu, kamor so se uvrstili. Njihovi mediji pa so jih svarili, da morajo biti pri vožnji čez Slovenijo previdni in ne mahati s svojimi zastavami, saj naj bi naša Policija z 41 evri kaznovala vse, ki so imeli na avtomobilu izpostavljeno hrvaško zastavo. Opozarjali so, da slovenski zakon namreč prepoveduje razkazovanje državnih simbolov na avtomobilih.

Na PU Maribor so za nacionalni radio poročanja hrvaških medijev takrat zanikali,  češ da ob takem dogodku, kot je evropsko nogometno prvenstvo, ne gre kvariti razpoloženja navijačev. Dejali so, da niso napisali nobene kazni te vrste ali kaznovali navijačev, ki so se sprehajali v dresih s šahovnico. Te navedbe smo zdaj želeli preveriti še mi, vendar so nam odgovorili, da je preteklo že toliko časa, da teh prekrškovnih evidenc niti ne vodijo več.

Vse v sklopu športne prireditve

"Zakon sicer prav specifično ni točno določen v tej točki, ampak bilo bi pa zelo nedobrodošlo za vse, ki pridejo na športni dogodek, če bi se proti temu borili," o uporabi tujih zastav za namene navijanja pravi Aleksander Hribovšek. "V društvu Heraldica Slovenica podpiramo uporabo vseh zastav, ki so udeležene na športnih prireditvah in tudi ob njih," dodaja predsednik društva, kjer skrbijo tudi za informativno spletno stran, ki je posvečena slovenski zastavi in spodbuja njeno zgledno državljansko uporabo, na kateri si lahko vsakdo prebere, kakšna so pravzaprav pravila glede izobešanja zastav.

"Mi to smatramo kot v sklopu športne prireditve, ne glede na to, ali je na stadionu ali ob njem ali pa v hotelskih nastanitvah med potekom športne prireditve. Imamo primer olimpijske vasi, če ima vsaka država svojo hišico ali paviljon, ali sme izobesiti svojo zastavo, glede na to, da niso diplomatsko predstavništvo? To smatramo kot športni dogodek, ne glede na to, da ob tisti uri ni tekme. To je pač del športne folklore in je to dobrodošlica vsem, ki so prišli na naš organiziran dogodek. Zdi se mi kontraproduktivno, da bi se prav vtikali v to in skušali kaj takega preprečiti oziroma prepovedati," je jasen.

Lahko visi, ne sme viseti?

"Če pa izobešanje zastav tujih držav stoji samostojno, je sporočanje suverenosti za ozemlje, kjer ta zastava visi, kar pa je problematično," pa Hribovšek dodaja ob tem. Na omenjeno društvo se sicer pogosto obračajo državljani, ki jih zanima, ali lahko doma v znak solidarnosti s tujim narodom ali tujo državo izobesijo zastavo tuje države.

Pa ne samo glede tujih zastav, včasih se iščejo odgovori tudi glede zakonskih (ne)jasnosti okoli izobešanj slovenske zastave: "Enkrat so me denimo klicali s policijske postaje, kako mi tolmačimo zakonodajo, ker je imel nekdo neprestano izobešeno zastavo Slovenije, njegov sosed pa je menil, da je to prepovedano. Podal je prijavo in policisti so se morali odzvati," pripoveduje. 

"Kaj pa vem, morda je to tudi duh celotnega okolja, ki se nekako ni navadil, da če ni prepovedano, je dovoljeno. Še vedno je nekje strah, da ne smemo, da bodo težave. Ne, saj smo mi država, zastava je naša," je prepričan Hribovšek.