'Dostojen pokop naj bo naša druga slovenska osamosvojitev'

Državna proslava na Kongresnem trgu se je začela ob 21.15 s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Slovenske vojske ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Sledil je prihod najvišjih gostov na prizorišče.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v središče slavnostnega nagovora na osrednji proslavi ob dnevu državnosti letos postavila odgovornost.

Ta ima po njenih besedah z vidika razvoja države več pomenov, med drugim pomeni odgovornost ne pozabiti. Ob tem je spomnila na vse, ki so se v vojni za Slovenijo odločno uprli z vsem, kar so imeli, tudi s svojimi življenji, da je slovenski narod stopil na pot samostojnosti in državnosti. A zgodba o boju je bistveno daljša, je izpostavila predsednica. Zato je odgovornost na Sloveniji, da ne pozabi vseh rojakov, ki so se stoletja "borili in darovali življenja za slovenski prostor pod soncem".

Zbrane na Kongresnem trgu v Ljubljani je pozvala k ureditvi dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev ter h korakom za udejanjanje pravice vsakega do pokopa in groba. "Naredimo korak, ki ne bo zmagoslavje enega politika, ene politike, ene stranke ali ene koalicije," je pozvala. To naj bo po predsedničinih besedah osamosvojitev intime od dnevne politike ter politizacije slovenske medvojne in povojne zgodovine.

Opozorila je tudi, da so bile kmalu po koncu druge svetovne vojne obljube o "nikoli več" hitro pozabljene. Vojni zločini in zločini proti človeštvu se še vedno dogajajo, število žrtev narašča, agresijam ni videti konca, je dejala. V takšnih razmerah mora biti odgovornost za prihodnost vodilo, če želi Slovenija izzive pričakati kot spoštovanja vredna, vključujoča, razvita in napredna skupnost, je poudarila predsednica.

Pri tem se je dotaknila po njenem mnenju pet ključnih težav države. Izpostavila je upoštevanje ljudske volje, izražene na referendumu, in še neuveljavljenega preferenčnega glasu, o katerem so se lani izrekali volivci. Drugi izziv je netransparentnost, pri čemer je Pirc Musarjeva izpostavila finančno zahtevne projekte, ki čakajo državo, med drugim projekt gradnje drugega bloka krške nuklerake in zadnje mesece aktualno vprašanje vlaganj v obrambne zmogljivosti. Pri slednjem je ocenila, da je vlaganje v boljšo obrambno sposobnost Slovenije odgovorno ravnanje, pomembno politično sporočilo pa, da zaradi vlaganja v obrambo socialne in druge pravice prebivalcev Slovenije ne bodo trpele.

Med težavami, s katerimi se sooča Slovenija, je naštela še odnos do podnebne krize, odnos do pravosodja, pri čemer po njenih besed skrbi predvsem "čedalje agresivnejše javno prizadevanje za diskreditacijo pravosodja in drugih institucij pravne države" ter "trk meritokracije in strankokracije". "Praksa izbire kadrov po načelu, da ni pomembno, kdo je, samo da je naš, je bila med ljudmi v Sloveniji že davno opažena in razumljena kot problem. S tem se moramo resno ukvarjati, kajti tako ravnanje ima negativne posledice za razvoj in trdnost naše skupnosti," je opozorila v luči več odprtih kadrovskih postopkov.

Četudi zdajšnje dogajanje po svetu ne daje veliko razlogov za sproščenost in smeh, pa si po besedah predsednice slovenski narod tega ne sme dopustiti vzeti, saj gre tudi za odraz njegove samozavesti. In pot naprej je po njenem prepričanju jasna. Okolje za razvoj in uresničevanje možnosti za rast ustvarjajo gospodarska uspešnost, znanstveni, kulturni, športni in vsi drugi dosežki prebivalcev Slovenije, solidarnost, skrb za sočloveka, vladavina prava ter odgovornost.

Slednja ni izbira, pač pa dolžnost vseh. "Če je ne bomo živeli in vanjo verjeli, jutri ne bo svobode, ki jo danes praznujemo," je sklenila predsednica in vsem čestitala ob dnevu državnosti.

Slavnostnem nagovoru predsednica republike sledi umetniški del predstave pod naslovom Prihodnost, ki ga letos s sodelavci pripravlja scenaristka in režiserka Katja Pegan. Izhodišče proslave je vprašanje Kdo je naša prihodnost? ter razmisleki o državi in njenih prebivalcih, o sobivanju ljudi in narave, o nujnem dialogu in povezanosti med generacijami.

Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 34. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se ob Pirc Musarjevi udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Tam je bil tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša, pa tudi predsednik Demokratov Anže Logar, proslave pa sta se udeležila tudi župan Ljubljane Zoran Janković in prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Prav tako so se je udeležili predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije ter drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Predsednik DS je popoldan v nagovoru na slavnostni seji državnega sveta pred dnevom državnosti, na poti zgodovinskih mejnikov do samostojne države, izpostavil sprejetje ključnih osamosvojitvenih dokumentov. Ti po njegovih besedah ne predstavljajo le temeljev države, pač pa so bili ob sprejemu simbol enotnosti, odločnosti in zrelosti slovenskega naroda. "So dokaz, da smo znali v pravem trenutku stopiti skupaj, preseči razlike in sprejeti vizionarske odločitve," je poudaril.

Osamosvojitev Slovenije tako ni bila le politična odločitev, temveč izraz ukoreninjene narodne zavesti. Temeljila je na vztrajnem, miroljubnem, a odločnem značaju Slovencev, narodovi istovetnosti, in zgodovinskem izkustvu, da smo "skozi stoletja kljub vsem viharjem preživeli in znali ohraniti svojo bit," je nanizal Lotrič.

Ob stopanju na pot samostojnosti tako slovenski narod po njegovih besedah ni ustvarjal le nove identitete, pač pa je lahko izrazil vse tisto, kar je že dolgo nosil v sebi. Ključno vezivo so bile vrednote slovenstva, zaradi katerih samostojnost države ni le politično dejstvo, pač pa "živa zgodba majhnega naroda, ki si je upal postati to, kar je".

"Pred 34 leti je geografsko majhna Slovenija Evropi in svetu ponudila vizijo miroljubne tranzicije iz nekdanje države, ki ni slovela po demokratičnosti in človekovih pravicah, v novo politično tvorbo. In to na podlagi velikanskega konsenza na plebiscitu in temeljne pravice do samoodločbe narodov," je spomnil Lotrič.

Ob tem se je v govoru zazrl tudi v današnje stanje v državi. Osamosvojitve pred skoraj 35 leti namreč ni pomenila le zaključka ene zgodbe, pač pa tudi začetek nove poti, uresničevanja nove politične odgovornosti, je poudaril. A danes v Sloveniji po njegovi oceni na mesto razuma vladajo interesi in strankarske taktike, namesto argumentov prazne parole, namesto rešitev se iščejo koristi, zmaguje propaganda, in ne presoja, namesto razuma in dejstva odločajo politični in komercialni interesi ter populizem.

V takšni situaciji v delu državnega sveta vidi strokovni korektiv, ogledalo družbe, korektor DZ, z odložilnim vetom varovalko razuma, posledično pa marsikomu trn v peti. "Ne glede na vse, bomo tudi v prihodnje sipali pesek v motor zakonodajnega vlaka, in to le kadar bo ta s preveliko hitrostjo divjal mimo strokovnih, socialnih, gospodarskih in drugih opozoril," je napovedal.

Svoj govor je sklenil s pozivom zbranim, naj bodo ponosni na državo in hkrati odgovorni zanjo.

Slavnostne seje DS sta se udeležili tudi predsednica republike in predsednica DZ. Slednja je na seji DZ pred dnevom državnosti opozorila na konflikte v mednarodni skupnosti. Dejala je, da se je ob osamosvojitvi Slovenije politika zavedala, da bodo pogajanja terjala manj žrtev kot odprt konflikt. Danes pa je na politiki, da pomiri strahove ter zagotovi pogoje za varnost in svobodo državljanov.

"Z zgodovinsko distanco bi lahko morda ocenili, da so ideje samodržcev v nekdanji državi dodatno spodbudile in poenotile državljanke in državljane Slovenije, da so takratni odločevalci procese osamosvojitve lahko izpeljali z bistveno manj žrtvami kot v drugih republikah nekdanje Jugoslavije," je dejala predsednica DZ.

Poudarila je, da so tedaj imeli najpomembnejšo vlogo tisti, ki so tvegali ali žrtvovali svoja življenja. "Čeprav takrat ni bilo jasno, kaj nam prinaša jutrišnji dan, nismo omahovali, saj smo verjeli, da lahko prvič v zgodovini ustvarimo svojo lastno državo," je spomnila na odločitve slovenskega naroda pred več kot tremi desetletji.

Danes je Slovenija stabilna demokratična in pravna država, dodobra uveljavljena v mednarodni skupnosti in njenih organizacijah, je ocenila Klakočar Zupančičeva. A vendar je vpeta v napete okoliščine v svetu, ki bodo pustile posledice tudi v prihodnosti, je izpostavila.

Ob tem je precejšen del svojega govora ob dnevu državnosti posvetila dogajanju v mednarodni skupnosti, ki je po njenih besedah "kotel, v katerem vre".

Po njenih besedah skrbi predvsem rušenje civilizacijskih vrednot, za katere se je človeštvo borilo stoletja, ter nič več samoumevnost enakosti ljudi pred zakonom, prepovedi mučenja ter razlikovanja na temelju rase, narodnosti, etnične ali verske pripadnosti, spola. "Kot da je človeštvo kolektivno izgubilo zgodovinski spomin, spet živimo v času, ko bolj ali manj nemo ali pa otopelo opazujemo vojne zločine ali celo genocidna dejanja," je opozorila. Ljudi je ob tem strah, težek izziv pa je po oceni Klakočar Zupančičeve jih pomiriti tako, da politika pokaže, da se je še sposobna sporazumevati in reševati konflikte po mirni poti.

Modrost sporazumevanja različno mislečih so medtem zmogli predhodniki današnjih poslancev pri najpomembnejših korakih slovenskega osamosvajanja, je predsednica DZ potegnila vzporednice z dogajanjem pred 34 leti. "Vseskozi so se zavedali tudi dejstva, da bodo kljub plebiscitarni odločenosti slovenskega naroda za samostojno državo pogajanja tista, ki bodo terjala manj nedolžnih žrtev kot odprt konflikt," je poudarila.

Tudi v prihodnosti pa bo pomemben del občutka varnosti ljudi v sposobnosti politike, da pokaže dovolj poguma, pokončnosti in doslednosti, da pomiri strahove in zagotovi pogoje, da se bodo vsi prebivalci Slovenije počutili svobodne in varne. To pa bodo lahko dosegli le z doslednim zagovarjanjem spoštovanja civilizacijskih pridobitev, to je človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije, pravne in socialne države, varstva okolja in spodbujanja pozitivnih odnosov med ljudmi ter sočutja, je sklenila predsednica DZ.

Pirc Musarjeva je v predsedniški palači čez dan gostila sprejem za veterane in svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991 ter zbranim izrazila globoko hvaležnost in spoštovanje za dejanja, s katerimi so odločno, požrtvovalno in brez oklevanja prispevali k neodvisni in suvereni državi. "Ker ste stali pokončno in neomajno, je lahko Slovenija obstala in postala svobodna," je poudarila.

Ob spominu na dogodke pred 34 leti je izpostavila, da se v času, ko je človek na težki preizkušnji, razgalita njegova bistvo in veličina, enako tudi skupnosti in naroda. "Slovenci se nismo umaknili, nismo sklonili glav ali celo bežali. Ko se zgodovina prelomi, človek izbere, kaj bo postal, za kaj se bo zavzel in za kaj se bo boril. Takrat štejejo vrednote, takrat šteje srce," je dejala Pirc Musarjeva.

Zgodovina po njenih besedah uči, da se v najtemnejših trenutkih lahko rodijo najsvetlejše odločitve. In tako je bilo tudi pri osamosvajanju Slovenije, je dejala. "Vi in vaši dragi ste za našo svobodo, mir in samostojno odločanje o domovini žrtvovali največ, kar lahko, žal nekateri tudi življenje," je izpostavila v nagovoru zbranim na sprejemu. Hkrati se je zahvalila vsem, ki niso dovolili, da bi o usodi slovenskega naroda odločali drugi, pač pa so se zoperstavili in omogočili rojstvo Republike Slovenije. "S tem ste prihodnjim generacijam podarili možnost za demokratični razvoj ter boljšo in pravičnejšo prihodnost," je dejala predsednica.

Spomnila je še, da je bila osamosvojitev Slovenije politični, diplomatski, komunikacijski, varnostni in obrambni projekt, izpeljan modro in premišljeno. Zato je po njenih besedah prav, da se obuja spomin na izjemno predanost vseh vpletenih, politikov, pripadnikov obrambnega sistema in teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, slovenske milice in prebivalcev.

Zbrane je nagovoril tudi prvi ranjenec v aktivnostih za samostojno in neodvisno Slovenijo Boris Fras, ki je izpostavil pomen negovanja spomina na preteklost in zgodovino mlade države. "Le tako bomo dogodke v času rojstva samostojne Slovenije ohranjali zakoreninjene v zavesti naroda in preprečili, da bi se zgodovina naše države potvarjala naslednjim generacijam," je izpostavil.

Žrtve in ranjeni naj tako služijo kot opomin, da v vojni ni zmagovalcev, je opozoril. "Naj srce ustavi vojno, ne orožje utrip srca. Naj razum zgradi most med ljudmi in naj sovraštvo ne uniči naroda. Na koncu naj zmaga mir," je še ob koncu pozval Fras.

Poleg Klakočar Zupančičeve in Lotriča se je sprejema med drugim udeležil tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Slovenija po številnih kazalnikih sodi med najuspešnejše članice EU. Ostaja prostor, kjer se posameznik lahko razvija, živi varno in dostojno življenje ter prispeva k skupnemu dobremu, so pred dnevom državnosti sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom). V vladi si bodo prizadevali te vrednote še okrepiti, to pa bodo počeli z močnim javnim sektorjem, socialno pravičnostjo in zavezami za trajnostno prihodnost, so napovedali.

Brezposelnost ostaja nizka, produktivnost dosega 85 odstotkov povprečja EU, inflacija se je lani znižala na 1,9 odstotka, javnofinančni primanjkljaj pa na 0,9 odstotka BDP. "To pomeni, da uspešno upravljamo finance in hkrati krepimo javne storitve," so zapisali. Ob tem so spomnili na vrsto ukrepov, ki so jih v tem mandatu sprejeli za zaščito ranljivih skupin. Kot so navedli, so pokojnine redno usklajevali, ponovno uvedli vdovsko pokojnino, regulirali cene energentov in ciljno podprli upokojence, invalide ter socialno ogrožene.

Kot pomemben premik so omenili tudi zagon stanovanjske politike in vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočil boljšo podporo starejšim in invalidom. "Zdravstvo reformiramo z jasnim ločevanjem javnega in zasebnega, digitalizacijo, prvič smo sistematično uredili področje kakovosti in varnosti," so ocenili.

Tudi v šolstvu so že uvedli več sprememb, dolgoročno pa bo po oceni vlade ključna zagotovitev razvojnega financiranja po letu 2027. Pojasnili so, da javni sektor ostaja hrbtenica funkcionalne in solidarne države, s plačno reformo pa so želeli okrepiti njegovo stabilnost in učinkovitost.

"Z oživitvijo socialnega dialoga smo okrepili sodelovanje s civilno družbo in socialnimi partnerji, hkrati pa smo se jasno opredelili proti varčevalni logiki preteklih let in za solidarno, vključujočo in odgovorno socialno politiko - tudi v obdobju povečanih obrambnih izdatkov in zelenega prehoda," so še našteli v sporočilu za javnost.

Letošnji dan državnosti je po navedbah Ukoma priložnost, da se zavemo, da pravica naroda do samoodločbe, ki nam je omogočila več kot 30 let razvoja in napredka, ni samoumevna. Tragični dogodki, kot je vojna v Gazi, nas opominjajo, da je ta pravica marsikje še vedno nedosegljiva, nesprejemljivo je, da civilisti, otroci in celotna skupnost postajajo žrtve vojaških spopadov, so zapisali.

Dodali so, da Slovenija na številnih področjih dosega višjo raven družbene kakovosti, kot bi jo lahko pričakovali glede na stopnjo gospodarske razvitosti. To po navedbah Ukoma kaže, da smo kot družba sposobni graditi stabilno, vključujoče in zdravo okolje, kjer so socialne razlike razmeroma majhne, blaginja pa enakomerno porazdeljena, v marsičem bolj kot v večini evropskih držav.

"V vladi Roberta Goloba verjamemo, da je prav družbena enakost eno ključnih razvojnih sidrišč Slovenije. Zato smo krepitev javnih sistemov - šolstvo, zdravstvo in socialna država - postavili v središče svojega delovanja. Zavedamo se, da rezultatov ne bomo želi že v tem mandatu, a cilj je jasen: okrepiti javne sisteme ter dosledno uresničevati ustavno zavezo, da je Slovenija socialna država," so pojasnili.