Ko si skupnost deli streho: 'Imamo najnižje stroške bivanja daleč naokoli'

Leta 2021 smo dobili prvo energetsko povsem samooskrbno vas pri nas. 25 prebivalcev hribovske vasice Zavrate nad Radečami se je složno dogovorilo za prelomen projekt. Na strehah dveh domačij so postavili sončno elektrarno, ki zdaj napaja šest gospodinjstev.

Sonce je tudi zvezda Hrastnika. Na tamkajšnji Osnovni šoli narodnega heroja Rajka se namreč od začetka lanskega leta razprostira več kot 600 sončnih panelov. Gre za prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki oskrbuje 16 gospodinjstev, tri javne stavbe in dva gospodarska objekta. Od ostalih skupnostnih elektrarn pa se razlikuje v pomembni točki – vsi odjemalci so hkrati lastniki elektrarne, zato iz računice odpadejo večji posredniki energije.

"Številni se želijo na omrežje priključiti s svojo lastno sončno elektrarno, pa jih zaradi preobremenjenosti omrežja zavračajo. To je postalo ozko grlo uvajanja sončne energije pri nas. Skupnostne sončne elektrarne pa lahko naslavljajo prav ta problem, saj imajo odjemalci več možnosti, če niso vezani na lastno streho," je takrat poudarila strokovna sodelavka Focusa Barbara Kvac. "Takšen projekt prinaša tako okoljske kot finančne koristi za lokalne skupnosti."

Ob odprtju elektrarne so izračunali, da se bo odjemalcem v prvih 13 letih skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po odplačilu kredita pa za približno 65 odstotkov, saj bodo krili samo še stroške vzdrževanja in upravljanja. Nezanemarljiva je tudi neodvisnost od tržnih nihanj, so takrat pojasnili.

Uspehu odmevnega prvega projekta je kmalu sledil naslednji – sončna elektrarna na strehi Zdravstvenega doma Hrastnik. Vanjo je poleg doma vključenih šest bližnjih gospodinjstev.

Po isti poti so šli tudi v Občini Ajdovščini. Že leta 2021 so na streho podružnične osnovne šole v Budanjah razgrnili sončne panele, pridobljeno energijo pa ponudili prav vsem zainteresiranim lokalnim prebivalcem. Na elektrarno je poleg šole danes priključenih še sedem gospodinjstev.

Zaradi odziva, ki je presegel vsa pričakovanja, so vzpostavili še več javnih sončnih streh in ustanovili "Sončno skupnost Ajdovščina". Vključenih je že 230 članov, ki so – izračuni so iz avgusta – prihranili preko 15.000 evrov.

"Trenutno so sončne elektrarne postavljene že na vseh razpoložljivih objektih v občini. Našemu primeru dobre prakse bodo zagotovo sledile tudi druge občine. Večjih težav v samem projektu nismo imeli," je povedala Tina Velikonja iz občine Ajdovščina.

Omeniti pa moramo tudi blok na Jesenicah, ki se kiti s prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi pri nas. Postavili so jo že leta 2019, ko smo se maja letos spet oglasili pri njih, pa so se pohvalili, da imajo danes daleč najnižje stroške bivanja v okolici.

Lastniki 36.400 evrov vredne naložbe namreč z lastno proizvodnjo pokrivajo večino energetske potrebe v stavbi. Projekt je, kot nam je povedal predstavnik stanovalcev Brane Zajović, vplival tudi na medsosedske odnose: "In to zelo pozitivno, zaradi zadovoljstva nas je to tudi bolj združilo, saj skupaj skrbimo za boljši družinski proračun." Pohvalil se je še, da elektrarna deluje odlično, celo bolje, kot je bilo sprva načrtovano.

To je le nekaj zgodb, ki nakazujejo, kako pomembno je razmišljati o umeščanju energetskih projektov v prostor, pa tudi, kot v zgornjih primerih, v skupnost. Čeprav so novi projekti nujni za stabilno, čisto in konkurenčno energetsko oskrbo, se pogosto ustavijo tam, kjer bi morali nastati dogovori – med ljudmi, ki v prostoru živijo, investitorji, lokalno politiko in državo. Prav zato postaja razumevanje dobrih praks ključno: kako ustvariti pogoje, v katerih so razvoj, narava in skupnosti zmagovalci in ne nasprotniki?

Na to temo se bo na konferenci Od besed k dejanjem: energetski prehod zdaj z gosti pogovarjala Nuša Lesar.

Razpravljali bodo: mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, župan Občine Kanal ob Soči Miha Stegel, izvršni direktor za investicije in vzdrževanje v družbi Petrol mag. Bojan Kurež ter Ana Grabnar Crnčec, partner v Odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.