Ko sistem odpove in nasilje dobi drugo priložnost

Po tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je 21-letni Rom zadal usodni udarec 48-letnemu Alešu Šutarju, se mnogi sprašujejo, kako se je lahko kaj takega sploh zgodilo. Kako je lahko nekdo, ki je bil že kot mladoletnik obravnavan zaradi kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, nasilništva in celo spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, danes odgovoren za smrt človeka? Kdo je zatajil? So krivi pomanjkljivi ukrepi? Premalo policijskih pooblastil? Slaba koordinacija med policijo, tožilstvom in sodišči? In predvsem – kako zakrpati luknje v sistemu?

Predsednik vlade Robert Golob je sinoči, še preden je predstavil represivne ukrepe, priznal, da naš državni aparat takšnemu nasilju enostavno ni kos. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja na romsko problematiko opozarjajo že vrsto let, a doslej niso bili uslišani. Goloba k odstopu poziva tudi opozicija, večtisočglava množica v Novem mestu pa je včeraj jasno sporočila: "Ne prosimo več. Zahtevamo. Dovolj je!"

Ker očitki o neučinkovitosti letijo tudi na delo policije, smo preverili, koliko kaznivih dejanj so v zadnjih petih letih obravnavale posamezne policijske uprave in kakšen je delež preiskanosti teh kaznivih dejanj. 

Na Policijski upravi (PU) Novo mesto so v letu 2024 obravnavali 6.185 kaznivih dejanj, kar je nekaj manj kot v letu 2023 (6.533). Več kaznivih dejanj so policisti zabeležili na območju PU Ljubljana, Maribor in Celje, kar gre pripisati tudi velikosti teh uprav. 

Območje PU Novo mesto je razdeljeno na sedem upravnih enot: Novo mesto, Krško, Brežice, Trebnje, Črnomelj, Metlika in Sevnica. Iz letnega poročila policije za leto 2024 izhaja, da je bilo med 6.185 kaznivimi dejanji največ kaznivih dejanj s področja splošne kriminalitete (86,3 odstotka), manj pa s področja gospodarske, mladoletniške in organizirane kriminalitete. Na področju splošne kriminalitete so policisti obravnavali 5.335 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovala kazniva dejanja zoper premoženje, in sicer tatvine 1.762 ter velike tatvine 1.135, katerih obravnava se je glede na petletno obdobje povečala.

Pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper življenje in telo so policisti obravnavali pet kaznivih dejanj uboja. V primerjavi s petletnim obdobjem so obravnavali več kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe (189). Ostala kazniva dejanja zoper življenje in telo so ostala v povprečju petletnega obdobja.

V primerjavi s petletnim obdobjem se je povečala tudi obravnava kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Obravnavali so 11 posilstev, 20 kaznivih dejanj spolnega nasilja, 23 spolnih napadov na osebo, mlajšo od petnajst let, ter 17 kaznivih dejanj prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.

Mladoletniška kriminaliteta je bila v primerjavi s petletnim obdobjem nekoliko v porastu, policisti so obravnavali 413 kaznivih dejanj. Največ so obravnavali tatvin, in sicer 206, ostala kazniva dejanja so ostala v okviru zadnjih petih let.

Policisti PU Novo mesto v poročilu navajajo, da je bilo njihovo delo lani v veliki meri podrejeno ukrepom in aktivnostim zaradi povečanega obsega nedovoljenih migracij na njihovem območju, sprememb organiziranosti dela policijske uprave zaradi vstopa Republike Hrvaške v schengensko območje in ponovne uvedbe mejne kontrole v letu 2023.

Poleg meje policisti v letnem poročilu izpostavljajo tudi varnostno problematiko v romskih naseljih in vpliv protipravnih dejanj njihovih prebivalcev predvsem v okoliških naseljih. "Prebivalci v neposredni bližini romskih naselij nas pogosto obveščajo o prekomernem hrupu z glasno glasbo, zadimljenju okolice zaradi kurjenja nevarnih odpadkov, vožnji z vozili v naravnem okolju, domačih živalih na cesti, še posebej pa je moteče in nevarno streljanje z orožjem. Ne moremo tudi mimo tatvin poljščin in drv v gozdu," naštevajo.

Napor za obvladovanje vseh teh varnostnih pojavov je izjemen in pomembno vpliva na celotno varnostno situacijo na območju policijske uprave. Po eskalaciji dogodkov v bližini romskih naselij so v drugi polovici leta 2024 zagotavljali vsakodnevno prisotnost policistov v romskih naseljih in okoliških vaseh, s tem pa poskušali vplivati na zmanjšanje prej opisanih dogodkov ter na občutek varnosti okoliških prebivalcev. Pri tem so si pomagali tudi s konjenico in helikopterskim observiranjem na varnostno obremenjenih območjih s pomočjo enot Specialne enote za nadzor državne meje in Specializirane enote za nadzor prometa Generalne policijske uprave.

Največ pozornosti so namenili preiskovanju kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, prilagodili nekatere oblike dela ter organiziranosti. Povečali so prisotnost policistov na terenu, ki so izvajali naloge s področja varnosti ljudi in premoženja, na najbolj varnostno obremenjenih območjih pa so dodatno okrepili nadzor. Veliko pozornosti so namenili tudi procesiranju osumljencev – sprovajalcev, ki so nezakonito spravljali tujce na ozemlje Republike Slovenije.

Podatki o deležu preiskanih kaznivih dejanj kažejo, da ima PU Novo mesto (z izjemo lanskega leta) enega najvišjih deležev, podobno kot PU Celje in PU Murska Sobota. Vse od leta 2020 je bil delež preiskanosti na novomeškem območju višji od 60 odstotkov, je pa v lanskem letu upadel na 54,6 odstotka, kar je največji upad v zadnjih petih letih.

Na področju kaznivih dejanj zoper življenje in telo je preiskanost 94,5-odstotna.

Policija potrebuje bolj učinkovita pooblastila, ki morajo biti jasno določena, strokovno utemeljena in podvržena nadzoru, je sinoči na izredni seji občinskega sveta v Novem mestu poudaril generalni direktor Damjan Petrič.

Ko policija opravi svoje delo, je na vrsti tožilstvo. V letnem poročilu vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije za leto 2024 so podatki o prejetih in zavrženih ovadbah ter vloženih obtožnicah po državnih tožilstvih glede na krajevno pristojnost.

Lani je bilo na državna tožilstva vloženih 27.899 kazenskih ovadb zoper znane storilce. Na Okrožno državno tožilstvo (ODT) Novo mesto je bilo vloženih 1.654 ovadb (1617 rešenih) zoper polnoletne storilce in 256 (262 rešenih) ovadb zoper mladoletne. Med rešene ovadbe se štejejo vse ovadbe, pri katerih je tožilec vložil kazenski pregon (npr. zahtevo za preiskavo, neposredno obtožnico, obtožni predlog), zavrgel ovadbo (ker ni dovolj dokazov, ni kaznivega dejanja, je pregon zastaral ipd.), odložil pregon, predal zadevo drugemu organu (če ni stvarna pristojnost tožilstva), združil ali razdružil zadeve in jih tako procesno zaključil, prenehal s pregonom iz drugih razlogov (npr. umik ovadbe, smrt osumljenca ipd.).

Iz spodnje tabele je razvidna primerjava ODT Novo mesto z ostalimi državnimi tožilstvi – zbrani so podatki o rešenih ovadbah, zavrženih ovadbah, zahtevah za preiskavo, neposrednih obtožbah in obtožnih predlogih, umikih obtožnega akta ter zadevah, ki so se rešile na drug način.

Od 1617 rešenih ovadb zoper polnoletne storilce je torej tožilstvo v Novem mestu zavrglo 788 ovadb (49 %), vložilo 233 zahtev za preiskavo (z namenom, da se zberejo dodatni dokazi in razjasnijo okoliščine), vložilo pa je tudi 596 neposrednih obtožb in obtožnih predlogov (37 %).

Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS ob tem poudarjajo, da od ugotovljenega povprečja vsako leto navzdol odstopa delež zavrženih ovadb zoper polnoletne storilce na ODT v Krškem in Novem mestu. Razlog za to je večje število uradno pregonljivih dejanj v povezavi z državno mejo, ki jih ni mogoče rešiti z zavrženji.

Od 262 rešenih ovadb zoper mladoletne osebe jih je tožilstvo zavrglo 106, vložilo pa je 156 zahtev za pripravljalni postopek. Pri slednjem gre za ekvivalent "zahteve za preiskavo", ki je prilagojen sistemu kazenskega prava za mladoletnike, kjer je poudarek bolj na vzgojnih ukrepih kot na kaznovanju.

Z manjšim deležem zavrženj zaradi posebnosti mladoletniške kriminalitete na njunih območjih tudi tukaj odstopata ODT Krško in Novo mesto. Razlog za to je v posebnosti prebivalstva na teh območjih in velikem številu povratnikov, ki izvršujejo predvsem premoženjsko kriminaliteto na dnevni ravni, na kar se je treba ustrezno odzvati. To se kaže v višjem odstotku zahtev za pripravljalni postopek glede na povprečje v državi, smiselno enako pa tudi v nižjem odstotku zavrženj glede na povprečje v državi.

Kot je sinoči pojasnil Boštjan Jeglič, namestnik generalne državne tožilke, se tožilci, ki delujejo na področju Novega mesta, Krškega in Kočevja, dobro zavedajo romske problematike. Najbolj kritični storilci, ki že izvršujejo kazniva dejanja, so stari od 8 do 23 let. "Upam, da naša družba ne bo prišla v situacijo, ko bo morala v zapor spravljati osem- ali devetletne otroke. V tem trenutku so polnoletni storilci, stari od 18 do 23 let, tisti, ki so brez vrednot – nekateri jim pravijo izgubljena generacija. Če je za 8 in 9 let stare otroke morda še čas, jaz upam, da je tudi za starejše, a potrebno bo veliko truda, ne samo represije," je dejal. 

Poudaril je, da je tožilstvo v zadnjem letu ali dveh poostrilo politiko pregona in naštel nekaj primerov, kjer so storilce uspešno spravili v pripor. Po njegovih besedah je velika težava povratništvo. "Največja težava so postopki zoper mladoletnike, ki so jim izrečeni vzgojni ukrepi tudi po petkrat ali desetkrat, potem pa oni postanejo polnoletni in se takšni ukrepi pri odrejanju pripora ali zapornih kazni ne štejejo kot predkaznovanost. Izrečeni vzgojni ukrepi so neučinkoviti, tožilstvo pa potem nima nobene pristojnosti več."

Prav tako težavni so predlagalni delikti z elementi nasilja, ki jih oškodovanci zaradi strahu ne podajo ali jih umaknejo. "Če je kaznivo dejanje izvršeno in oškodovanec tega ne predlaga, ne policija in ne tožilstvo ne moreta nič narediti. Če pride do umika predloga, tožilstvo in sodišče nimata nobenega orodja, da bi nadaljevala postopek." Eden od njihovih predlogov pri spremembi zakonodaje je, da oškodovanci predlogov ne bi mogli več umakniti.

Tožilci predlagajo tudi osvežitev prikritih preiskovalnih ukrepov, ki se največkrat uporabljajo pri organiziranih združbah, povezanih z drogo in orožjem, saj "prisluškovanje navadnemu telefonu nima več nobenega učinka". Dobrodošle spremembe bi bile tudi pri dolžini priporov, ki je trenutno omejena na dve leti. Jeglič je opozoril tudi, da tožilstvu predstavljajo težave kazenske ovadbe, ki so – največkrat pri malih tatvinah – vložene zoper neznane storilce, saj v teh primerih ni nikogar, ki bi ga lahko preganjali.

Zadnja so na potezi sodišča. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja glede sodstva ugotavljajo, da je potrebno hitrejše postopanje v družbeno izpostavljenih primerih, torej tam, kjer je ogrožena varnost posameznikov in skupnosti.

"Pri tem ne gre samo za problem sodstva in pravosodja, saj samo represija ne rešuje družbenega problema. Gre za širši družbeni problem, ki zadeva tudi državo in lokalno skupnost – gre za problem inkluzije pripadnikov romske populacije v lokalno skupnost, v veliki meri tudi za vprašanje vzroka in posledice," je sinoči poudaril predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. "V tem pogledu so predsednik vlade in člani vlade ponudili rešitve, konkretne ukrepe, ki naj bi celovito reševali situacijo, in upam, da bodo obrodili sadove," je še dodal.

Podatki Statističnega urada za Jugovzhodno regijo sicer kažejo, da je bilo lani skupno obsojenih 653 polnoletnih in mladoletnih oseb, leta 2023 792 oseb, leta 2022 650 oseb, leta 2021 677 oseb, leta 2020 pa 482 oseb. V skupnem številu obsojenih oseb je omenjena regija na drugem oz. tretjem mestu, za Osrednjeslovensko in Podravsko regijo. 

Iz vsega navedenega je jasno, da jugovzhodna Slovenija – zlasti območje Novega mesta – nosi nesorazmerno velik del varnostnih in pravosodnih obremenitev. Policisti se spopadajo z migracijami in romsko problematiko, tožilci z množico uradno pregonljivih kaznivih dejanj, prebivalci pa z vprašanjem, ali jih država še lahko zaščiti. 

Smrt Aleša Šutarja je opomin, da številke niso le suha statistika, ampak odražajo življenja ljudi in ranljivosti družbe. Ko policija, tožilstvo in sodišča ne uspejo pravočasno ukrepati, lahko posamezni incident preraste v tragedijo. Za Novo mesto in širšo regijo to pomeni, da so nujni tako preventivni ukrepi kot jasna odgovornost vseh institucij, ki skrbijo za varnost in pravico.