Ko telo potrebuje vodo, ne alkohola

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) opozarja, da alkohol dodatno obremeni telo, prispeva k dehidraciji in poveča tveganje za zdravstvene zaplete. "Alkohol v poletni vročini ni osvežitev, temveč dodatno tveganje za zdravje. Kljub temu je na številnih prireditvah še vedno predstavljen kot skoraj nepogrešljiv del zabave in druženja," opozarja predsednik ZKNB Franc Zalar.

Visoke temperature, neposredna izpostavljenost soncu, telesna aktivnost in večurno zadrževanje v množici, kot opozarjajo, povečujejo potrebo po tekočini. Vendar pa alkohol pri tem ni primerna izbira za odžejanje, saj lahko prispeva k izgubi tekočine ter dodatno obremeni srce in ožilje.

Po besedah direktorice in strokovne sodelavke Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Nataše Jan je med najresnejšimi posledicami dolgotrajnega uživanja alkohola alkoholna kardiomiopatija – resna bolezen srčne mišice, ki lahko vodi v srčno popuščanje in prezgodnjo smrt. "Zato je posebej pomembno opozoriti, da alkohol ni primerna pijača za odžejanje," je jasna.

Škodljive posledice rabe alkohola pa se ne pojavijo le ob dolgotrajnem ali čezmernem pitju. "Tveganje za motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, srčni infarkt in možgansko kap se povečuje sorazmerno z zaužito količino alkohola, prisotno pa je že ob občasnem pitju," poudarjajo na ZKNB.

Organizatorje poletnih dogodkov zato pozivajo, naj obiskovalcem zagotovijo brezplačen, dobro viden in enostaven dostop do pitne vode, dovolj možnosti za umik v senco, jasno označene točke prve pomoči ter kakovostno ponudbo brezalkoholnih pijač. "Pitna voda na dogodkih ne sme biti težje dostopna ali dražja od alkoholnih napitkov," so jasni v združenju.

Opozarjajo tudi, da se varnost obiskovalcev ne konča na prizorišču, temveč da je pomembno, da obiskovalci že pred odhodom na prireditev načrtujejo varen prevoz domov, organizatorji pa da jim pri tem pomagajo z jasnimi informacijami o javnem prevozu, organiziranih prevozih in drugih varnih možnostih.

"V prvih petih mesecih leta 2026 je bilo v Sloveniji zabeleženih 493 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci. V teh nesrečah je življenje izgubilo 11 ljudi. Zato že pred odhodom na zabavo poskrbite za varen prevoz domov," ob tem izpostavlja direktor Zavoda VOZIM David Razboršek.

V ZKNB pa ob tem dodajajo, da odgovornost za preprečevanje prodaje in strežbe alkohola mladoletnim ne sme biti prepuščena le posameznim prodajalcem, temveč mora biti vključena v organizacijo dogodkov, usposabljanje osebja in učinkovit nadzor.

"Naša terenska opažanja v preteklem letu kažejo na občutno povečanje primerov prodaje alkohola mladoletnim, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Zato je nujno okrepiti preventivne aktivnosti, ozaveščanje in dosledno izvajanje zakonodaje," je jasna predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo Mihaela Lovše. Predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Manca Kozlovič pa opozarja, da so na družbenih omrežjih v začetku poletja zasledili kampanje, ki so prek direktnih identitetnih značilnosti mladih promovirale poletje, ki mora vključevati alkoholne pijače.

Ob tem dodajajo, da sicer opozorila o odgovornem ravnanju sama po sebi niso dovolj, če okolje spodbuja rabo alkohola in ga obenem celo predstavlja kot običajen del zabave, glasbe, športa in druženja. K njegovi normalizaciji po njihovem tako prispeva tudi stalna prisotnost alkoholnih znamk na prireditvah in v drugih okoljih, vključno s promocijo izdelkov 0,0, ki pogosto uporabljajo enaka imena, logotipe in podobe kot alkoholne pijače.

"Mladi ne potrebujejo še enega opozorila, naj ravnajo odgovorno, medtem ko jih z vseh strani obdajajo alkoholne znamke. Preventiva ne more biti učinkovita, če alkohol ostaja lahko dostopen in intenzivno promoviran," opozarja tudi direktor Inštituta "Utrip" in vodja mreže Preventivna platforma Matej Košir.

Raziskava Alkoholni semafor 2026, ki so jo pred državnozborskimi volitvami izvedli Zavod VOZIM in Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, je sicer pokazala največ političnega soglasja pri ukrepih na področju prometne varnosti in zdravstva. Manj enotnosti je bilo medtem pri omejevanju dostopnosti alkohola, njegovi ceni in oglaševanju, čeprav prav ti ukrepi sodijo med najučinkovitejše načine zmanjševanja škode zaradi rabe alkohola, poudarjajo.