Ko tema vse hitreje požira dneve, mi pa smo vse bolj utrujeni in nerazpoloženi

Sonce zahaja vse prej, 25. oktobra pa bomo kazalce premaknili še za uro nazaj in prešli na zimski čas. Čeprav bomo tako pridobili uro spanja, se bo po premiku kazalcev zvečer tudi stemnilo prej. Kot pojasnjuje specialistka nevrologije in evropska strokovnjakinja za motnje spanja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj iz Centra za motnje spanja, pa ima svetloba pomembno vlogo pri uravnavanju naše notranje biološke ure.

"Svetloba vpliva na našo biološko uro, ritem spanja in budnosti ter procese v možganih, povezane z razpoloženjem," pojasnjuje strokovnjakinja. Ob manjši izpostavljenosti dnevni svetlobi se lahko spremeni naš spalni ritem, poveča zaspanost, zmanjša pa se lahko tudi želja po druženju in vsakodnevnih dejavnostih.

Pri tem ni pomembno le, koliko dnevne svetlobe smo deležni, temveč tudi, kdaj smo ji izpostavljeni. Kot pojasnjuje ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), jutranja svetloba pomaga uravnavati našo notranjo biološko uro in spodbuja zgodnejše uspavanje ter prebujanje, večerna pa ima nasproten učinek. Raziskovalka spanja Myriam Juda z univerze Simon Fraser je za kanadski CBC pojasnila, da jutranja svetloba vpliva tudi na čas izločanja melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju spanja. Ob pomanjkanju jutranje svetlobe smo lahko zvečer bolj budni, podnevi pa bolj utrujeni.

K slabšemu počutju lahko ob tem prispevajo tudi manj gibanja na prostem, manj socialnih stikov, stres in delovne obremenitve. Podobno velja za dolgotrajno meglo in slabo vreme, zaradi katerih običajno preživimo manj časa na dnevni svetlobi. Vendar pa se vsi ljudje na sezonske spremembe ne odzivajo enako, ob tem poudarja sogovornica.

"Običajna utrujenost navadno niha in se izboljša ob počitku, prijetnih dejavnostih ali druženju," pravi Dolenc Grošljeva. Medtem se po njenih besedah pri resnejši stiski slabo razpoloženje, izguba zanimanja in pomanjkanje energije pojavljajo večino dni, lahko vplivajo na delo, odnose in vsakodnevne obveznosti ter ne minejo zgolj s počitkom. "V takšnem primeru je smiseln obisk zdravnika," svetuje.

Pri delu ljudi pa so lahko težave izrazitejše in se značilno ponavljajo v določenem delu leta. Takrat gre lahko za sezonsko depresijo oziroma sezonsko razpoloženjsko motnjo, pri kateri se depresivni simptomi najpogosteje pojavljajo jeseni in pozimi, v drugih delih leta pa se izboljšajo.

Poleg slabega razpoloženja in izgube zanimanja se, kot poudari sogovornica, lahko pojavijo tudi povečana potreba po spanju, utrujenost, večja želja po ogljikovih hidratih in socialni umik: "Ne gre zgolj za običajno zimsko utrujenost, temveč za motnjo razpoloženja, ki potrebuje nadaljnjo obravnavo pri zdravniku."

Večjo pozornost je zato v tem času treba nameniti predvsem tistim, ki so se v preteklosti že soočali z depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo ter motnjami spanja, ljudem s kroničnimi boleznimi, starejšim, osamljenim in tistim, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu stresu.

Če slabo razpoloženje, izguba zanimanja, utrujenost ali občutki brezupa trajajo dva tedna ali več in vplivajo na vsakodnevno življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč, opozarja Dolenc Grošljeva. Ob hitrem poslabšanju ali izraziti stiski pa je primeren tudi zgodnejši posvet z zdravnikom.

Pomembno je tudi, da dolgotrajne utrujenosti ne pripisujemo samodejno letnemu času, saj je lahko povezana tudi z drugimi zdravstvenimi težavami.

Eden najpomembnejših dejavnikov pri ohranjanju dobrega počutja je po besedah strokovnjakinje ustaljena dnevna rutina: "Redna rutina je eden ključnih zaščitnih dejavnikov." Podoben čas vstajanja, dovolj spanja, dnevna svetloba, gibanje in redni socialni stiki namreč pomagajo uravnavati biološko uro ter podpirajo duševno zdravje.

"Ni treba, da so spremembe velike – pomembno je, da so izvedljive in dovolj redne," pravi. Koristijo že krajši vsakodnevni sprehodi na dnevni svetlobi, redni obroki in ohranjanje stikov z bližnjimi. Tistim, ki opažajo vse več brezvoljnosti, strokovnjakinja svetuje tudi postavljanje majhnih, dosegljivih ciljev, namesto čakanja, da se motivacija vrne sama od sebe.

Pomembno vlogo imajo lahko tudi bližnji. Če opazijo, da se nekdo vse bolj zapira vase, je pomembno, da mu prisluhnejo brez obsojanja ali zmanjševanja njegovih težav. Namesto besed "saj bo minilo" ali "samo malo se potrudi" je po besedah Dolenc Grošljeve bolje pokazati razumevanje in vprašati, kako lahko pomagamo. Podporo lahko ponudimo tudi s konkretnimi dejanji, na primer s skupnim sprehodom, druženjem ali pomočjo pri iskanju strokovne obravnave.