"Tovrstni napadi niso od včeraj," pravi naš gost v oddaji 24UR ZVEČER, pozoren opazovalec in kritik družbe, filozof Gorazd Kovačič. Ob tem pojasnjuje, da so se tovrstni napadi v Sloveniji začeli pojavljati po osamosvojitvi, po obnovi kapitalizma.
Družbeno podlago pa, kot dodaja, predstavlja frustracija ljudi iz domačinskega delavskega razreda zaradi socialnih stisk, prekarnosti, negotovosti, stanovanjske krize ipd. "In nato se spravijo na najbolj marginalne družbene skupine, da bi vsaj nad nekom bili – da bi si nekoga podredili, če si že v službenem življenju drugi podrejajo njih," pravi.
Za našo televizijo je spregovoril mladenič – sicer tujec, ki že 13 let živi v Sloveniji –, ki sta ga v poznih večernih urah sredi Ljubljane nadlegovala in pretepla dva moška. "Rekla sta mi, da sta neonacista, me silila, naj grem na kolena, nato pa fizično napadla," nam je opisal sogovornik. Tujega državljana sta napadla mlada moška v 20 letih. Zakaj pa so prav ti mladeniči tako dojemljivi za rasizem? Kako se družba radikalizira?
Raziskave kažejo, da se v skrajno desno obračajo predvsem mladi fantje. Slednje je po besedah Kovačiča deloma posledica naštetih razlogov, deloma jih k temu vodijo določeni vplivneži, "deloma pa se po svojem nazoru, po svojih pričakovanjih tudi oddaljujejo od deklet". "Bolj kot sta si ti dve skupini mladih oddaljeni, bolj se ti mladi fantje zatekajo v radikalizacijo," pojasnjuje.
Tudi v svetu je opaziti vse bolj skrajna družbena in politična stališča, čeprav sogovornik skrajnosti opaža predvsem na politični desnici, na levi pa ne. Strinja se tudi, da je na Zahodu opaziti obrat v desno, do določene mere tudi pri nas, čeprav je slovenska družba po njegovem še vedno precej polarizirana.
'Ulični pretepači se opogumljajo, ko vidijo, da tudi institucije počnejo podobno'
"Problem pa seveda niso le posamezni ulični pretepači, to je vedno obstajalo in tudi bo. Problem je, ker dobivajo institucionalno zaslombo, problem je, ker se opogumljajo, ko vidijo, da tudi institucije počnejo podobno," je jasen.
Kot primer našteje več zakonov, ki so v pripravi ali pa bili na določenih instancah tudi že potrjeni. Med njimi je zakon, ki močno posega v pravice tujcev: "Čez noč so jim vzeli volilno pravico – poseg v pridobljene pravice. Sporočilo je, naj bodo tiho in naj samo delajo."
Dodaja, da je pri koncu tudi medresorsko usklajevanje novele zakona o tujcih, ki bo podvojila znesek, ki ga mora tuja delavska družina izkazovati kot pogoj za združitev družine. "Rezultat bo ta, da bo desettisoče delavskih družin, ki so po izvoru predvsem iz nekdanje Jugoslavije in so kar dobro integrirane, odšlo drugam, delovna sila bo torej odšla drugam, delodajalci pa bodo nato uvozili poceni azijske sužnje," je kritičen.
Po njegovih informacijah pa je precej daleč tudi usklajevanje novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki bo omogočila, da bodo agencije za posredovanje dela neposredno zaposlile tujce in jih nato posojale v razne družbe. "Tu desna vlada pripravlja obsežno remigracijo, kot sami temu pravijo. A tu gre za zamenjavo delovne sile – balkansko bodo nagnali, uvozili bodo poceni azijske sužnje, njihova baza bo zato še bolj nestrpna in na ulicah bo še več pretepanja," ponavlja.
Začarani krog
In kakšno vlogo pri radikalizaciji imajo družbena omrežja in mediji, ki so leglo žaljivk, celo groženj? Po mnenju Kovačiča dajejo te platforme pospešek skrajnežem vseh vrst oz. tistim, "ki sistematično in morda celo cinično razpihujejo človeške strasti, da preusmerjajo pozornost, mobilizirajo volivce itd."
Problem vidi tudi v tem, da se lahko vsakdo skrije za anonimnim profilom. "Rešitev bi bila ta, da bi z zakonom zahtevali od korporacij, ki vodijo družbena omrežja, da onemogočijo uporabo anonimnih profilov – vsakdo bi moral nastopati z imenom in priimkom, bilo bi transparentno, kdo nekaj izreka, lahko bi ga tudi sosedje vprašali po zdravju in tudi tisti, ki bi ga takšna oseba žalila, bi ga lahko tožil."
Meni, da bi bilo slednje izjemno zdravilno za raven javne razprave pri nas, vendar pa takšne odločitve od sedanje koalicije ne pričakuje.
Težko bi po njegovem presekali tudi raven diskurza v državnem zboru oz. med politiki, ki je obstala na nizki točki. Politiki namreč, kot izpostavlja, vzgajajo svoje volivce, ti pa jih nato volijo in tako nastane začarani krog. "Ta polarizacija se stopnjuje. Nastradajo na koncu pa mali ljudje – predvsem tisti, ki so žrtve nasilja, tako uličnega kot institucionalnega. In ko to dvoje hodi z roko v roki, pravzaprav drsimo v fašizem," še zaključi.
