Slovenska policija posebne evidence nesreč, povezanih s trgatvijo, ne vodi. Kljub temu pa policisti vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo mošta in kuhanjem sokov, svetujejo previdnost. ''Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo, če hitro ugasne, takoj zapustimo prostor in ga dobro prezračimo,'' pozivajo. Več o nasvetih policistov ...
V klet nikoli sami!
V Vinski kleti Goriška brda se trudijo, da bi nesreče preprečili. Med letom izvajajo meritve mikroklime v vseh delovnih prostorih, torej merijo temperaturo, zračno vlago, hrup in pline. Njihovi delavci prav tako hodijo na izobraževanja, za celotno vinsko klet imajo tudi izdelano varnostno oceno in oceno tveganja za posamezno delovno mesto. ''Nesrečam se lahko izognemo, če poznamo delovni proces, se primerno zaščitimo in spoštujemo nevarnosti, ki nam pretijo pri delu. Pri posebej nevarnih delih postopkov nikoli ne sme opravljati en sam delavec, ampak naj bo vedno nekdo zraven, da lahko pomaga,'' je pojasnil enolog iz Vinske kleti Goriška brda Istok Mikulin.
V briški kleti naprav za ugotavljanje ogljikovega monoksida nimajo, ker se pri alkoholnem vrenju tvori ogljikov dioksid, torej plin, ki nastaja med naravnim alkoholnim vrenjem. Plin je težji od zraka, zato se zadržuje pri tleh. Ogljikov dioksid je zelo rezkega vonja in zelo draži dihalne organe, tako da ga zelo hitro zaznamo. Ogljikov monoksid pa nastaja pri nepopolnem izgorevanju, je zelo strupen, brez barve, vonja in okusa, zato je zelo nevaren, je opozoril Mikulin.
Od grozda do vina
Rujna tekočina nastane pri alkoholnem vrenju mošta. Grozdje primerne tehnološke zrelosti pripeljemo iz vinograda v klet, kjer ga najprej specljamo, odstranimo pecljevino in ga stisnemo. Mošt ohladimo in ga naslednji dan očistimo. Čisti del se pretoči v vrelno posodo, kjer se dodajo kvasovke, da sprožimo alkoholno vrenje. Med vrenjem mošt ohlajamo, ker se sprošča toplota, da vrenje poteka enakomerno. Po končanem alkoholnem vrenju posode dolijemo. Mlado vino se začne naravno bistriti, usedlina – drože se sesede na dno posode. Potem vino pretočimo, da ga oddelimo od droži. Bistro mlado vino se potem v posodi razvija, pred stekleničenjem ga je treba negovati in stabilizirati, je pojasnil Mikulin. Priprava roseja, rdečega in penečega vina je malce drugačna, a v osnovi podobna.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.