Slovenija

Ko veš, da si priletel domov

Zgornji Brnik, 22. 04. 2024 06.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Tina Hacler
Komentarji
64

Kadar pogovor nanese na ljubljansko letališče, se tudi tisti, ki mu najprej jezno očitajo (pre)slabo povezljivost s svetom in (pre)drage vozovnice, pogosto omehčajo, ko pomislijo na pristanek tam. Ko te ob izkrcanju z letala pozdravi pogled na mogočne gore, veš, da si se vrnil domov. Zavrteli smo časovni stroj in se z našimi sogovorniki vrnili v čase, ko drug konec sveta še ni bil tako samoumeven in si ljudje niso upali niti sanjati, da nekoč vseh svojih poti z letalom ne bodo več znali niti prešteti.

Prvo letalo slovenskega letalskega prevoznika – ta se je takrat imenoval Adria Aviopromet – je na brniškem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja 1964. Mineva torej 60 let, odkar je na ljubljanskem letališču stekel potniški promet.

Leto 1963: Potniško letalo DC-3 na brniškem letališču in delavca, ki peljeta prtljago
Leto 1963: Potniško letalo DC-3 na brniškem letališču in delavca, ki peljeta prtljago FOTO: Bobo

V 60. letih je prek letališča, ki se danes imenuje Letališče Jožeta Pučnika, potovalo več kot 47,7 milijona potnikov, izvedenih je bilo več kot 1,1 milijona premikov letal in oskrbljenih približno 662.000 ton tovora. Po skromnih začetkih danes nudijo 150 letov tedensko na 25 destinacij.  

O posebni prireditvi ob tem jubileju smo ta teden že poročali, slavnostna govornica je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v govoru med drugim razkrila, da je bila v času študija prava tudi sama stevardesa, ki je večino poletov začenjala prav z Brnika, in se tja tudi vračala. "Veš, da si priletel nazaj domov," tudi ona izpostavi neravnodušnost ob pristanku v objemu domačih zelenih gozdov in visokih gora. Enako so poudarjali tudi znani Slovenci, ki so se pojavili v videu, posnetem ob 60. jubileju.

Nezamenljiva brniška veduta
Nezamenljiva brniška veduta FOTO: Bobo

"Oh, kako rada imam ta zvok," je dejala, ko se je prav med njenim govorom nenadoma zaslišalo brnenje motorjev airbusa British Airwaysa, ki je potnike popeljal proti Londonu. Opisala je, kako je nekoč tekmovala s piloti, kdo bo prej prepoznal letalo v zraku. Po lastnih besedah ji je šlo to kar dobro in še vedno ji gre, je z nasmehom spomnila na podrobnosti, ki pomagajo ločiti airbusova letala od boeingovih.

S službenih poti bi lahko domov odkorakal peš

Letališče je pustilo pečat v življenju številnih Slovencev, predvsem okoliških prebivalcev. "Kot otrok sem bil velik ljubitelj letal, s prijatelji iz soseščine smo peš prihajali gledat, kako so vzletala, takrat še s tiste betonske piste, še danes se spomnim tega. Tudi s šolo smo večkrat prišli sem, zame kot otroka je bil to neodprti svet in sem si vedno želel čimprej leteti. Hotel sem se vpisati celo v tečaj v Lescah, da bi postal padalec," se spominja Franc Čebulj, ki danes že osmi mandat sedi na položaju župana občine Cerklje na Gorenjskem, kjer ležita naselji Spodnji in Zgornji Brnik, kamor je umeščeno največje slovensko letališče.

Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem
Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem FOTO: Luka Kotnik

Želja, da bi poletel, se mu je uresničila leta 1983, ko je z ženo in hčerko prvič odletel v Dubrovnik. Pozneje pa poti v zraku niti ni več štel. Bil je namreč tudi poslanec v državnem zboru v ključnih letih za Slovenijo: "Takrat smo veliko hodili po svetu, saj smo lobirali za sprejem v Evropsko unijo," pojasni. V smehu pa doda, da so mu kolegi zavidali, ko se je šalil, da ne potrebuje prevoza do letališča, saj živi tako blizu, da lahko pride tudi peš, z roko pokaže v smeri vasice Adergas, za katero se dvigujejo mogočne gore. Na visokih vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp se še vedno svetlikajo bele zaplate snega, v daljavi se ponosno dvigujejo Julijci. 

Le posamezni tuji čarterji

Jure Mežnaršič se je na Aerodromu Ljubljana zaposlil novembra 1978. Sprva kot ekonomist pripravnik, nato je prešel v komercialo, postal je vodja oddelka prodaje in nabave, leta 1986 pa komercialni direktor. Na tem položaju je ostal več kot 20 let, upokojitev pa je dočakal na mestu svetovalca uprave. Kot pravi, pa je šlo za "mehak prehod". "Ni bilo tisto, da si danes v pisarni, jutri te pa več ni. Moj zadnji delovni dan je bil 31. marec, ker pa je udarila epidemija novega koronavirusa, smo zadnja dva tedna delali od doma, zato je bil to en tak mehak prehod v upokojitev, saj takrat nikogar ni bilo v pisarni," se zahahlja.

Epidemija covida je marec 2020 ustavila promet na ljubljanskem letališču
Epidemija covida je marec 2020 ustavila promet na ljubljanskem letališču FOTO: Bobo

Iz dolgih desetletij, ki jih je preživel na Brniku, se spominja marsikaterega mejnika, spomin pa mu rad seže daleč v preteklost. "Takrat so bili trije domači letalski prevozniki, Adria, JAT in Aviogenex, ter sem in tja kakšen tuj čarter," opiše razmere v času nekdanje skupne države. Največ turistov je bilo Angležev, ki so obiskovali denimo Bled in pa jadransko obalo, pojasni.

Jure Mežnaršič in Franc Čebulj
Jure Mežnaršič in Franc Čebulj FOTO: Luka Kotnik

Vodstvo Aerodroma si je zelo prizadevalo, da bi Ljubljano postavilo na zemljevid jugoslovanskih letališč. "Bil je Beograd, jasno, kot prestolnica, bil je Zagreb, Ljubljana pa je bila od samega začetka v tej poslovni politiki videna predvsem kot čartersko letališče. Ampak od čarterjev ti ne moreš živeti, to je turizem v času sezone," opozarja sogovornik. "Vodstvo je prepričevalo letalske prevoznike, že takrat so se delale ankete po gospodarstvu, raziskave trga tudi v tujini. Vzpostavljena sta bila London in New York, vse bolj pa se je začelo pritiskati tudi za ZDA," pravi.

Tovor gre, naj le gre

Medcelinska povezava z New Yorkom je bila vzpostavljena leta 1978: "Letel je boeing 707, ki je lahko vzletal še s stare, krajše steze. Ta letala so morala vmes pristati še v Shanonnu na Irskem, da so dotočila gorivo za pot." Istega leta je bila nato narejena rekonstrukcija steze, podaljšali so jo na 3300 metrov in razširili na 60 metrov širine: "Takrat je JAT nato hkrati nabavil še dva širokotrupna DC-10," se spominja.

Jure Mežnaršič
Jure Mežnaršič FOTO: Luka Kotnik

Šlo je za linijo Beograd–Ljubljana–New York, za potnike in tovor. "Letalo je imelo 260 sedežev, Ljubljana jih je določen del napolnila, sama zagotovo ne bi vseh, to je treba priznati. Ampak, kar se tiče tovora, je imela pa tukajšnja poslovalnica JAT-a ves čas zakupljenih pet letalskih palet. Tovora je bilo tukaj ogromno. Lotili smo se tudi nove organizacije tovora, v tujini se je to že počelo, v Jugoslaviji pa smo bili mi prvi. Šlo je za t. i. zbirnik. Velika podjetja, kot so bili Industrija usnja Vrhnika, Elan, Alpina, ki so izvažali v ZDA, so lahko dobili nižjo ceno. Ampak za mala podjetja pa je bila cena visoka. Zato smo mi naredili zbirnik teh malih in pod enim letalskim tovornim listom z naše strani je to nato potovalo v Ameriko," opisuje iznajdljivosti glede tovornih palet.

Dobili smo "Švicarje"

Mežnaršiču osebno pa je najbolj v spominu ostala vzpostavitev neke druge letalske povezave. "Jeseni 1988 je k meni kot komercialnemu direktorju prišel direktor Swissaira. Pride, se predstavi, tak uglajen starejši gospod, za novo leto si še vedno piševa. In mi reče, da bi Swissair začel spomladi 1989 leteti na liniji Ljubljana–Zürich. Swissair je začel z malim letalom s 33 sedeži, potem pa je počasi povečeval kapacitete. V tistem času je bila v državi ekonomska kriza, izvoz je bil 'bog i batina', če tako rečem. Kdor je izvažal, je lahko potem tudi devize kupoval, za kakšno opremo ali kaj podobnega. To je bil tak prelomen trenutek, ko smo mi dobili prvega tujega letalskega prevoznika v redni potniški liniji," zadovoljno opisuje dosežek v obdobju, ki ga je nato zaznamovala osamosvojitev Slovenije.  

Julij 1991: Milan Kučan, Lojze Peterle in Janez Drnovšek po vrnitvi iz ZDA
Julij 1991: Milan Kučan, Lojze Peterle in Janez Drnovšek po vrnitvi iz ZDA FOTO: Bobo

Danes se na ploščad ne sme več niti pomisliti

Še vedno se živo spominja tudi prihoda Jureta Koširja, Katje Koren in Alenke Dovžan iz Lillehammerja leta 1994. Šlo je za prve dobitnike kolajn na zimskih olimpijskih igrah na naši samostojni poti.

"Nekoč je bilo normalno, da če je bil kakšen protokolarni let, predsednik ali pa športniki, da smo šli zaposleni na ploščad in jih tam pozdravili. Danes še pomisliti ne smeš na kaj takega, kaj šele, da bi to storil," poudari stroge varnostne ukrepe, ki so se po svetu razširili po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Leta 2008 je na Brniku takole pristal sloviti Air Force One, ameriško predsedniško letalo
Leta 2008 je na Brniku takole pristal sloviti Air Force One, ameriško predsedniško letalo FOTO: AP

Krste in vino

Vsi spomini iz preteklosti pa niso prijetni. Še vedno ga strese misel na tragedijo leta 1981, ko je v najhujši slovenski letalski nesreči na Korziki umrlo 180 ljudi. "Prižgana je bila televizija in pojavil se je seznam potnikov, samo gledal sem, če bo gor tudi kdo iz Aerodroma. Kajti pri teh čarterjih je bilo tako, da so piloti pogosto pobrali koga, če je bil prostor. Mojih sodelavcev sicer ni bilo na seznamu, je bilo pa veliko teh iz Adrie in Kompasa," se spominja nesrečnega letala McDonnell Douglas MD-81, ki je 1. decembra zgodaj zjutraj vzletel proti Ajacciu, vendar je tik pred pristankom trčil v goro. Nesreče ni preživel nihče. "To je bila res velika domača tragedija," zmaje z glavo, ko pomisli tudi na žalostno vrnitev vseh tistih krst nazaj domov, na Brnik.

Prizorišče tragične letalske nesreče na Korziki
Prizorišče tragične letalske nesreče na Korziki FOTO: Bobo

Najhujša letalska nesreča na slovenskem ozemlju pa se je sicer zgodila prav na Brniku. Leta 1966 je v gozd tri kilometre od pristajalne steze treščilo letalo britanske letalske družbe Britannia Airways. Na krovu je bilo s 117 ljudmi, večinoma je šlo za britanske turiste, ki so potovali na počitnice na Jadranu. Umrlo je 98 potnikov in članov posadke.

Nasmeh se Mežnaršiču vrne ob misli na neko drugo anekdoto čez dolgo vrsto let. Leta 2005 je velik francoski izvoznik vina hotel večjo količino vina spraviti na Japonsko, in je izbral Ljubljano. "Očitno so se z nekimi našimi špediterji dogovorili, da je bilo tukaj najbolj ugodno. Prevoz bi morali opraviti s tremi letali antonov-124, to so tisti največji, 405 ton skupne teže. To je bil seveda velik logistični zalogaj za našo majhno ploščad, treba je bilo narediti simulacijo, kako jih bomo sploh parkirali, kje bomo letalo vlekli, kje bo šlo samo. Nazadnje sta prišla dva naenkrat, tretji je zamujal. Ampak tudi dve taki letali hkrati ... Majhna letališča so imela v svojih brošurah običajno vedno sliko pri njih, mi pa smo imeli dva," se pohvali. "Pa tudi vino je šlo lepo pravočasno na pot," v smehu zaključi sprehod skozi zgodovino.

Antonov-124
Antonov-124 FOTO: Bobo

Ali pogreša vonj po kerozinu? "Čas teče, nimaš kaj, se je treba sprijazniti. 40 let je bilo dovolj," je stvaren. Ker pa živi v bližini Brnika, se lahko kadar koli ozre v zrak in s pogledom pospremi jeklene ptice, ki rojake dvigujejo na vse strani neba. 

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9

KOMENTARJI (64)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

big_foot
22. 04. 2024 15.54
Dejte no nabijat…. Ne drage, lupijo nas. Do bilbaoa če bi šel iz pučnika bi bilo min. Okoli 350 eur. Iz benetk pa veliko manj kot 100.
patogen
22. 04. 2024 14.00
-2
če je bila Nataša stevardesa, potem je to kronski dokaz, kako se je prišlo do tega. Z dobrimi zvezami.
Kranjec Petka
22. 04. 2024 13.55
+2
Nikakvo. S stoli še iz zločinske srbske jugo slavije.
patogen
22. 04. 2024 13.23
+6
Članek sam odgovori na vprašanje, kdo. Službene poti torej, neslužbene se je pa letelo iz Trsta, Celovca, Graca benetk. Iz brnika če je bila kombinacija z Lufthanso. Adrija je imela 3-10 milijonov Evrov izgube vsako leto, ter zelo drage karte. reševal jo je pa cvet slovenskih ekonomskih znanosti, vsaki dve leti drug.
tornadotex
22. 04. 2024 12.49
+3
Imamo letališče,imamo jedrsko, manjka nam samo še raketa do lune in nazaj, ki jo bo upravljal golobnjak...
Gaber81
22. 04. 2024 12.28
Danes je na letaliscu an-124
94001
22. 04. 2024 11.55
+8
Sami superlativi. Adrio ste pa prodali in zapravili renome enega najboljših letalskih prevoznikov na svetu, banda politična.
Mozart60
22. 04. 2024 11.40
+6
Sama smetana je naslikana v tem članku ki je potovala po svetu,in zapravljala davkoplačevalski denar,napravili pa za Slovenijo bore malo.
Kranjec Petka
22. 04. 2024 14.01
+1
ToSmJesz
22. 04. 2024 11.32
-1
Za moje pojme so novi terminal zgradili na napačni strani. Če bi bil na drugi strani piste, bi bil tik ob avtocesti.
bu?e24 1
22. 04. 2024 11.07
+7
Samohvala se po blatu valja
Zanesenjak
22. 04. 2024 11.04
+12
Če je že bilo kdaj spremenjeno ime letališča, bi res lahko bilo letališče Edvarda Rusjana.
94001
22. 04. 2024 11.57
-5
Letališče Golobnjak bi se lahko imenovalo.
AllSeeingEyeEU
22. 04. 2024 10.51
+22
To letališče bo za vedno imelo le eno pravo ime, in sicer Brnik.
Mukec
22. 04. 2024 10.19
+8
Ljubljansko letališče v Kranju 🤣
Andree
22. 04. 2024 12.12
+6
Tudi letališče München se ne nahaja v Münchenu ampak v 40km oddaljen Freisingu
Kimberley Echo
22. 04. 2024 12.38
+3
Večina letališč je krepko zunaj velikih mest, če ne štejemo majhnih državic kot je napr. Singapur, Hong Kong ali otočja v Pacifiku. Darwin ima letališče 8 km od centra mesta, a v predmestju. Mesta so se z naraščanjem prebivalstva širila, večina letališč pa je ostala tam kjer pač so bila v osnovi.
mackon08
22. 04. 2024 19.38
E.Nigma
22. 04. 2024 10.13
+5
Domov. V 🍌🇸🇮 stan
zagor2
22. 04. 2024 11.19
+3
shadow_777
22. 04. 2024 11.50
+2
Sil Ka 1
22. 04. 2024 09.16
+10
Prvič bom poletel v nebesa, pa še to brez telesa.
bu?e24 1
22. 04. 2024 11.07
+1
Stajerc22
22. 04. 2024 09.08
+9
V 30tih letih potovanj po celem svetu, preko 100 letov niti enkrat nisem letel/pristal na Brniku. Enostavno imajo (razen Turcije in Egipta) predrage karte in premalo povezav. Sem iz Maribora in meni osebno so bolj zanimiva letalisca: Zagreb, Graz, Dunaj, Budimpesta. Skoda, vedno preverim karte iz Brnika in ko potegnem vse skupaj se mi nikoli ne splaca.
Stajerc22
22. 04. 2024 09.11
+25
Samo parkrat sem letel iz Slovenije pa se to je bilo iz letalisca Maribor, ko je Adria imela super ugodno povezavo v London. Mariborsko letalisce je imelo super potencial za nizkocenovnike, ampak smo bili prevec pametni in zdaj so nizkocenovnike prevzeli Graz, Celovec in Zagreb. Mariborsko letalisce pa sameva.
RevenKapitalist
22. 04. 2024 09.12
-4
Saj veliko vas je takih ki ste prisesani na proracun denar pa nosite tujcem zato pa vse propadlo. S tem se ni za hvalit.
Stajerc22
22. 04. 2024 09.21
+11
Toliko denarja ko sem v svojem podjetju preko davkov polnil proracun, bi me moralo na letaliscu Brnik cakati Cessna Citation CJ4.
tornadotex
22. 04. 2024 12.46
Štajerc ti kar vzletaj in padaj na Maribor itak niste zmožni spraviti v pogon svojega letališča..
Rde?a pesa in hren
22. 04. 2024 08.58
+10
ne mi zdej jamrat, smo to kar smo in tam kar smo in to kar hočmo kot podalpska vasica. vs ebi blo bolje, če ne bi bilo tega zaplkankanega folka na tej strani alp. na zgornji strani so sosedi, imenovani tudi jodlarji, p ajim gre vse super, ekonimija je top, sodišča in pravni red dela. sociala tuid. zakaj že? zato ker so to, kar smo mi hoteli l 1991 - mala švica. sam lepa dežela z balkanskim folkom - to ni zduržljivo s švico. švica je lepa dežela s švicarskimi normami dela in življenja, tud če je tam veliko južnjakov... jih hitro pospravijo v red. blkanc pa balnaca ne more spravti v red. posledica: propadla podjetja, brez avio kompanije, s podeželskkim letališčem pa veliko wannabe podjetnikov in 0.2 % tistih, ki uživajo, ker so pokradli državo. s sprego politike. prognoza za butace podalspske? životarjenje, oz umirnaje dežele na obroke.. .sej bo sotala, to sigurnbo, samo taka, kot je bila vedno, cankarjevska, zaplankana, fovšljiva in škodoželjna. amen.
Kimberley Echo
22. 04. 2024 12.42
+2
Laki je malo nervozan
22. 04. 2024 08.53
+12
Letališče bi se moralo imenovat po Francetu Prešernu, ki je malo naprej bil rojen, ne pa po nekem Pučniku.
Rde?a pesa in hren
22. 04. 2024 09.01
+18
lahko bi bil tud Prešeren, ja al pa e Rusijan, prvi letalec naš, pa zelo dober in pionir za tiste čase v evropi. ampak ne, mora iti v MB, ker brnik j erezerviran za nekoga drugega... .vsi uporbaljamo itak naziv: gremna Brnik.... pristal sem na Brniku, ne pa na letališču J Pučnika.
proofreader
22. 04. 2024 10.26
+2
zurc
22. 04. 2024 11.03
+11
Wolfman
22. 04. 2024 08.48
+3
Niso pa poleg vsega omenili ŠEčrno stran Adrie, skupno kar 400 žrtev v letalskih nesrečah!
proofreader
22. 04. 2024 08.28
+19
Levičarski pomembneži so letali z Adrio gratis.
Heos
22. 04. 2024 11.52
+5
Vsi so leteli z Adrio, katastrofa je, da SLO nima več lastnega prevoznika in nihče za to ne odgovarja oz. vali krivdo na druge.
Heos
22. 04. 2024 11.54
+2
vsi so leteli z Adrio, katastrofa je, da SLO nima več lastnega prevoznika, slabši kot Burkina Faso...