Še nekaj dni nas loči do letošnjih predsedniških volitev. Letos je vstop v predsedniško tekmo napovedovalo kar nekaj predstavnic ženskega spola, a zdaj je že jasno, da bo najvišji položaj v državi naslednjih pet let pripadel moškemu.
Če se zazremo v zgodovino predsedniških volitev v samostojni Sloveniji, najdemo le peščico žensk, ki so se podale v boj za predsedniški stolček. Leta 1992 med kandidatkami zasledimo Darjo Lavtižar Bebler in Alenko Žagar Slana. Leta 2002 je posebej izstopala Barbara Brezigar, ki se je celo uvrstila v drugi krog, a je bil Janez Drnovšek premočan nasprotnik. Na zadnjih volitvah leta 2007 sta se pojavili Elena Pečarič in Monika Piberl, a nobena od njiju ni dosegla zavidljivega rezultata.
Predsednice torej še nismo imeli in to se tudi letos ne bo spremenilo, poleg tega pa smo doslej imeli le nekaj ministric, v aktualni vladi sedi samo ena. Čemu lahko pripisujemo pomanjkanje žensk na političnem področju, smo povprašali dobro poznavalko področja ženskih študij in žensk v politiki, predavateljico na Filozofski fakulteti Milico Antić Gaber.
Veliko napovedi kandidatur, a ne resnih
"Ko napove svojo kandidaturo sedanji predsednik države in ob njem še dva kandidata z obilo političnih izkušenj na najvišjih mestih političnega odločanja, je vsakomur jasno, da kandidati oziroma kandidatke, ki zgolj slučajno pomislijo na spoprijem za to mesto, nimajo resnih možnosti," poudarja Antić Gabrova. To, da tudi najmočnejše stranke niso poiskale svoje kandidatke, po njenem mnenju "potrjuje in utrjuje precej globoko zasidrano pojmovanje, da je politika moška stvar in da so najvišja mesta odločanja ženskam težko dostopna."
Ocenjuje, da je bilo napovedi kandidatur kar nekaj, a resnih ni bilo ne s strani žensk, ne moških. Meni, da je pri kandidaturah šlo bolj "za osebno promocijo in ne toliko za konsistentno politično držo ali za zastopanje kakšnega dela volilnega telesa ali ideološke orientacije, kaj šele celotne družbe."
Ali izobražene Slovenke politika ne zanima?
Ko Antić Gabrovo vprašamo, katere lastnosti bi morala imeti ženska, da bi bila uspešna kandidatka, pravi, da je zanimivo, da se javnost pri moških, ki vstopajo v politiko, ne sprašuje o njihovih lastnostih in kompetencah. Opaža, da se izobrazbeni nivo tistih, ki delujejo v politiki, znižuje ter da izobrazba ni več tako pomemben kriterij, kot je bil nekoč. "Dobro bi bilo, če bi veljalo, da so široka izobrazba, znanja in veščine potrebne za politično delovanje," dodaja. V nasprotnem primeru se po njenem mnenju za politiko ne odločajo najboljši, kompetentni, sposobni, temveč podpovprečni, razočarani in neuspešni. "Če ob tem povem, da so v generacijah, ki bi zdaj morale vstopati v politiko, ženske bolj izobražene od moških, sem povedala vse," poudarja.
Ovire v javnem in zasebnem življenju
Torej v Sloveniji imamo izobražene ženske, a se te ne odločajo za vstop v politični prostor oziroma se odločajo v majhnem številu. Ali se mogoče ženske pri tem srečujejo z dodatnimi ovirami, s katerimi se moški ne, vprašamo Antić Gabrovo? Da, to potrjujejo mnoge tuje in tudi domače raziskave, pravi. Na eni strani ovire izhajajo iz širšega kulturnega okolja, saj je politika še vedno pojmovana kot moška stvar, na drugi strani pa se ovire pojavljajo v zasebnem življenju, pojasnjuje naša sogovornica.
Raziskava, ki so jo opravili na Filozofski fakulteti, v kateri so sodelovale ministrice, ministri, poslanke in poslanci v prejšnjem mandatu, je pokazala, da se profesionalno uspešne ženske s težavo odločijo za politično funkcijo, saj si ne želijo zapreti vrat, ki vodijo nazaj k njihovi profesionalni karieri. Kot pojasnjuje Antić Gabrova, ženske hitreje kot moške profesionalno polje z vstopom v politiko zelo hitro izloči. "Ko vstopijo v politiko, so takoj zaznamovane, morda celo umazane." Meni, da je tudi problem v tem, da s strani političnih strank ni pristopov, ki bi ženske zadržali v politiki ali pa jim olajšali delovanje. "Če so samostojne in glasne, so problematične in nevarne za svoje kolege. Če pa se držijo bolj ob strani, pa jih volivke in volivci ne spoznajo in zato ne volijo."
V polju zasebnega pa oviro za ženske predstavlja skrb za družino in otroke. Kot pravi naša sogovornica, so družina in otroci za moškega ob vstopu v politiko lahko prednost, za žensko pa zagotovo ne. Političarke namreč že na začetku vedo, da si bodo morale življenje organizirati tako, da bo delovanje v politiki mogoče.
Ali je naš politični prostor pripravljen za predsednico?
Antić Gabrova je prepričana, da je marsikatera političarka že dokazala, da je pripravljena in sposobna delovati tako v izvršni kot zakonodajni veji oblasti. A kljub pripravljenosti in sposobnosti je marsikatera doživela hude kritike, predvsem političarke z levega ideološkega polja. Kot primer omeni Katarino Kresal. To po njenem mnenju ni dober znak za ženske v politiki.
"Zdi se, da bi morala kandidatka za predsednico biti veliko boljša na vseh področjih od najboljših moških kandidatov, da bi lahko imela enake možnosti zasesti predsedniško mesto, saj se ženske presoja po veliko strožjih in širših kriterijih," zaključi naša sogovornica.
