Po navedbah predlagateljev Primorci že od nekdaj praznujejo praznik priključitve k matični domovini, in ne vrnitve, saj je takšno poimenovanje praznika del njihove tradicije in kolektivne identitete. Termin priključitev prav tako uporabljajo vsi, ki ob prazniku prirejajo spominske slovesnosti in praznovanja, med njimi tudi primorske občine, društva in združenja.
"V kolektivni identiteti Primorcev je priključitev Primorske izid dolgoletnega in požrtvovalnega boja za narodne pravice – da lahko govorijo slovenski jezik in gojijo svojo kulturo," so v današnjem skupnem sporočilu za javnost poudarile poslanske skupine SD, Svoboda in Levica.
Strah in skrb, da bi izraz priključitev Primorske povzročil neugodne mednarodnopravne in politične posledice, sta po mnenju predlagateljev neupravičena in neutemeljena.
"Priključitev je rezultat mednarodno priznane pariške mirovne pogodbe. Temu pa pričajo tudi zgodovinska dejstva, zapisi in razlage priznanih zgodovinarjev," so povedali.
Kot še poudarjajo, s predlogom zakonskih sprememb ne predlagajo novega praznika, temveč želijo obstoječi praznik, ki ga praznujemo 15. septembra, terminološko pravilno poimenovati.
S sprejemom predlagane spremembe zakona se število praznikov ali dela prostih dni ne bo v ničemer spremenilo, zato uveljavitev zakona ne bo imela nobenih dodatnih finančnih posledic za državni proračun, kakor tudi ne za druga javna finančna sredstva, navajajo.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.