Vladne stranke LDS, ZLSD in DeSUS so na današnji koalicijski seji vladni odgovor na vloženo interpelacijo opozicije ocenile za "pozitivnega, temeljitega, izčrpnega in celovitega". "S poročilom o razvoju Slovenije 2000-2004, ki ga je vlada kot odgovor na interpelacijo v DZ vložila minuli četrtek, so izpolnjeni pogoji za obravnavo interpelacije in odgovora nanjo," je po koalicijskem sestanku povedal predsednik sveta LDS Gregor Golobič. Koalicijske stranke tako predlagatelje interpelacije pozivajo, da do začetka prihodnjega tedna v DZ vložijo podpise z zahtevo za sklic izredne seje, v nasprotnem primeru pa bodo sklic izredne seje zahtevali koalicijski poslanci sami. To pa pomeni, da naj bi DZ predlog interpelacije in vladni odgovor obravnaval še pred začetkom volilne kampanje. Poslanci liberalne demokracije in združene liste se seje tik pred volitvami namreč ne nameravajo udeležiti, saj menijo, da obravnava interpelacije v tem času "ni primerna, saj se državnega zbora ne sme zlorabiti v predvolilne namene". Tudi sicer v koaliciji ocenjujejo, da je interpelacija o delu in odgovornosti vlade nenavadna ter "predstavlja zlorabo omenjenega instituta in edinstven primer v evropskih parlamentarnih demokracijah". "Čas volilne kampanje je namenjen polaganju računov, a ne Janezu Janši in Andreju Bajuku", je dejal Golobič.
SDS: Vladno koalicijo grabi panika
V SDS so odločitev koalicije, da sama skliče izredno sejo državnega zbora, na kateri naj bi obravnavali predlog skupine poslancev SDS in NSi za interpelacijo o delu in odgovornosti vlade, pričakovali in jih zato ne preseneča. Kot je pojasnila strankina tiskovna predstavnica Marjetka Raušl, predlagatelji interpelacije sami ne nameravajo zahtevati izredne seje. Odločitev koalicijskih strank, da izredno sejo skličejo še pred začetkom volilne kampanje, pa "kaže na paniko v njihovih vrstah".
NSi: Podpisov za sklic izredne seje še nimamo
Podpise za izredno sejo, na kateri bi državni zbor obravnaval interpelacijo o delu in odgovornosti vlade, bodo v opozicijski NSi, eni izmed predlagateljic interpelacije, zbirali ne glede na poziv vladne koalicije, je povedal vodja poslanske skupine NSi Janez Drobnič. Vsekakor bodo skušali sklicati sejo, vendar pa v tem trenutku zadostnega števila podpisov še nimajo. Zahtevo za sklic izredne seje mora namreč podpisati najmanj 23 poslancev. Predsednik SDS in prvopodpisani pod interpelacijo Janez Janša je v petek ocenil, da bi morala razprava o interpelaciji potekati šele ob koncu mandata in čim bližje volitvam - torej zadnji teden v septembru, saj naj bi to "koristilo volivcem pri njihovi odločitvi". V koaliciji Slovenija (SDS in NSi) ob tem pojasnjujejo, da so z interpelacijo vložili predlog za razpravo, po drugi strani pa v vladni koaliciji ocenjujejo, da bi bilo nenavadno, če bi vlada sama predlagala razpravo o njeni interpelaciji.
Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi napovedal dopolnitev obrazložitve interpelacije. Tako bodo postregli s še dodatnimi argumenti. Vladni odgovor na njihove navedbe iz interpelacije jih namreč ni zadovoljil, zato bodo zahtevali pravo soočenje argumentov in nove odgovore, zlasti glede vprašanj, povezanih z gospodarsko politiko ter zaposlovanjem. Dotaknili se bodo tudi področja zunanjih zadev, v tem okviru zlasti odnosov s Hrvaško in meje.
SLS: Razprava v DZ bi volilno kampanjo obogatila
Predsednik SLS Janez Podobnik pa meni, da bi lahko bila izredna seja tudi septembra. Ob tem dodaja, da so v SLS pripravljeni prispevati poslanske podpise, če bodo potrebni za sklic seje. Poslanci SLS pa se bodo potencialne izredne seje po njegovih zagotovilih vsekakor udeležili, ne glede na to, kdaj bo sklicana. Podobnik meni, da je morebitno "bojkotiranje" vladnih strank na izredni seji, ki bi bila v času volilne kampanje, sicer njihova odločitev, bi pa imela posledice. Z razpravo v državnem zboru bi namreč lahko volilno kampanjo obogatili.
Kot je znano, so poslanci koalicije Slovenija 30. julija vložili v državni zbor interpelacijo o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa zaradi neuresničenih obljub državljanom, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000. Nanj je vlada minuli teden že dala odgovor.
