Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je poudarila, da gre za zakon za ljudi, ki delajo in ustvarjajo. "Kdor dela, mora imeti od svojega dela več," je dejala. Po njenih besedah zakon ne prinaša le kratkoročnih koristi, temveč predstavlja tudi pomemben korak za prihodnji razvoj Slovenije.
Kot je pojasnila, je produktivno in konkurenčno gospodarstvo temelj dolgoročno stabilne socialne države. "Zakon bo vsem prinesel več, okrepil gospodarstvo in s tem sprostil sredstva, ki so namenjena za izvajanje javnih služb od zdravstva, sociale in šolstva," je poudarila. Zagotovila je tudi, da zakon ne uvaja novih davkov in prispevkov.
Vodja poslanske skupine Demokratov Lucija Zavadlav Ušaj je izpostavila predvsem ukrepe na stanovanjskem področju in uvedbo tako imenovane razvojne oziroma socialne kapice. Čeprav bi ta neposredno koristila razmeroma majhnemu številu najbolje plačanih zaposlenih, je po njenih besedah njen pomen predvsem dolgoročen.
"Bistvo razvojne kapice je predvsem v tem, koliko kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest bomo zaradi nje ustvarili jutri," je dejala.
Opozorila je tudi na spremembe v zdravstvu, ki bi zdravnikom pod določenimi pogoji omogočile dodatno delo zunaj matičnega javnega zavoda.
Kaj konkretno prinaša zakon?
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije posega na številna področja, od davkov in prispevkov do pokojnin, zdravstva in stanovanjskega trga. Med najbolj izpostavljenimi ukrepi je znižanje DDV za izbrana osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov. Nižja stopnja bi veljala med drugim za kruh, moko, testenine, mleko, jogurt, maslo, jajca, nekatere vrste mesa ter sveže sadje in zelenjavo. To bi lahko prispevalo k nižjim cenam, vendar ni zagotovila, da bi trgovci celotno davčno razbremenitev prenesli na kupce.
Zakon vladi omogoča tudi začasno znižanje DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo z 22 na 9,5 odstotka, in sicer za največ devet mesecev. Ukrep ne bi začel veljati samodejno, temveč bi morala o njem posebej odločiti vlada.
Ena pomembnejših sprememb je uvedba socialne kapice pri 7500 evrih bruto mesečno. To pomeni, da bi se prispevki za socialno varnost obračunavali največ od tega zneska, tudi če bi bila plača višja. Ukrep bi tako neposredno razbremenil predvsem zaposlene z najvišjimi prejemki in njihove delodajalce. Predlagatelji menijo, da bi Slovenija s tem postala privlačnejša za visoko usposobljene kadre in bolje plačana delovna mesta.
Spremembe so predvidene tudi za samostojne podjetnike. Meja prihodkov za vključitev v sistem normiranih odhodkov bi se praviloma zvišala na 70.000 evrov, za samozaposlene, ki izpolnjujejo predpisani pogoj zavarovanja, pa na 150.000 evrov. Zakon pri slednjih določa tudi različne deleže priznanih normiranih odhodkov glede na višino prihodkov.
Nižje davke bi plačevali tudi nekateri najemodajalci. Splošna stopnja dohodnine od oddajanja nepremičnin v najem bi se znižala s 25 na 15 odstotkov. Posebna petodstotna stopnja bi veljala pri oddajanju stanovanj mladim do 30. leta oziroma najemnikom z vzdrževanimi mladoletnimi otroki, če bi bili izpolnjeni tudi pogoji glede dejanskega bivanja in prijavljenega stalnega prebivališča.
Pomembne spremembe zakon prinaša na področju pokojnin. Oseba, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, bi lahko nadaljevala delo in ob tem prejemala celotno pokojnino. Toda zakon hkrati določa, da bi delavcu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pogodba o zaposlitvi praviloma prenehala po samem zakonu. Nadaljevanje zaposlitve bi bilo mogoče na podlagi predloga delavca in postopka odločanja delodajalca. Če delodajalec na pravočasno vložen predlog ne bi odgovoril v predpisanem roku, bi se delovno razmerje nadaljevalo pod enakimi pogoji.
Upokojenci po predvideni ureditvi od pokojnin ne bi več plačevali prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ta obveznost bi bila odpravljena tudi za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, med drugim za tako imenovane popoldanske samostojne podjetnike.
Na področju zdravstva zakon predvideva možnost dodatnega dela zdravstvenih delavcev zunaj matičnega javnega zavoda. Za to bi potrebovali predhodno pisno soglasje delodajalca, ki bi ga bilo mogoče izdati za največ 12 mesecev. Pri zaposlenih za polni delovni čas bi bilo takšno delo praviloma omejeno na osem ur tedensko.
Zakon posega tudi v ureditev kratkotrajnega oddajanja stanovanj turistom. Za leto 2027 predvideva neuporabo časovnih omejitev oddajanja, podaljšuje pa tudi nekatere roke, povezane z registracijo nastanitvenih obratov in pridobivanjem soglasij.
Fiskalni svet opozarja na milijardni učinek
Čeprav predlagatelji zakona poudarjajo njegove razvojne učinke, so pristojne institucije opozorile na tveganja za javne finance.
Ministrstvo za finance je ocenilo, da bi zakon po statičnem izračunu pomenil približno 848 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov letno, ob upoštevanju predvidenih odzivov gospodarstva in prebivalstva pa okoli 647 milijonov evrov.
Še izrazitejše posledice predvideva Fiskalni svet, ki ocenjuje, da bi zakon samo v prihodnjem letu javnofinančni primanjkljaj povečal za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega BDP. Čeprav bi ukrepi lahko spodbudili gospodarsko rast, njihovi pozitivni učinki po oceni sveta niti v desetih letih ne bi v celoti nadomestili izpada prihodkov.
Zakonu nasprotujejo tudi sindikati, ki opozarjajo, da bi predvidene spremembe posegle v temelje socialne države in koristile predvsem premožnejšim skupinam prebivalstva. V opozicijskih strankah Svoboda, SD in Levica zakonu prav tako ostro nasprotujejo in podpirajo sindikate, ki so zahtevali referendum. Opozarjajo, da bi predvidene davčne razbremenitve najbolj koristile najpremožnejšim, hkrati pa zmanjšale sredstva za financiranje javnih storitev. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je ocenila, da bi zakon povzročil tako veliko javnofinančno vrzel, da bi otežil sprejemanje drugih koristnih ukrepov. V SD opozarjajo predvsem na pomanjkljive izračune finančnih posledic, v Levici pa na obsežne posege v pokojninski, zdravstveni in socialni sistem brez ustrezne javne razprave in socialnega dialoga. Poslanec Levice Vladimir Šega je pred časom poudaril, da ne gre za manjše popravke zakonodaje, temveč za poseg v družbeni dogovor, ki se je oblikoval več kot 30 let.
O zakonu, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja, bodo volivci odločali na zakonodajnem referendumu v nedeljo, 6. decembra. Odločali bodo o tem, ali naj se zakon uveljavi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.