Vlada bi obdavčila tudi regres, božičnico, potne stroške in socialne transferje

Cilj izhodišč za davčne spremembe, ki jih je ministrstvo za finance danes predstavilo koaliciji, je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je ob robu koalicijskega vrha dejal finančni minister Klemen Boštjančič. 

Po besedah Boštjančiča so koaliciji predstavili izhodišča za spremembe na davčnem področju, ki so jih na ministrstvu pripravljali od lani.

Glavna ugotovitev analize je, da "potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj, celo vedno bolj narazen so", je dejal Boštjančič. Prek sprememb v davčnem sistemu želijo te naraščajoče potrebe družbe nasloviti, je dodal.

Ministra veseli, da je bilo v razpravi koalicije slišati strinjanje, da so zmožnosti države omejene, še posebej ob vračanju fiskalnih pravil na ravni EU po triletnem obdobju njihove zamrznitve.

Neobdavčeni prihodki naj bi se prestavili v ničelni dohodninski razred

Glavna izhodišča glede sprememb pri dohodnini so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve dohodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto obstoječih davčnih olajšav. Da je bilo v zadnjih letih zelo veliko posegov v davčni sistem, je na srečanju z novinarji opozoril tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. "Sistem je treba umiriti, prečistiti in pripraviti na to, kar nas čaka v naslednjem desetletju," je dejal.

Ena od ugotovitev analize stanja je po ministrovih besedah tudi ta, da so v zadnjih 20 letih s številnimi popravki uveljavljali parcialne rešitve v sistemu, s čimer je nastalo neke vrste "sračje gnezdo", ni pa država pogledala sistema kot celote. "Predlagamo, da gremo na sistem davčnih odbitkov, ki bo enak za vse," je pojasnil Boštjančič.

"Ničelni dohodninski razred, ki je zdaj do pet tisoč evrov, se bo lahko v prihodnje bistveno povečal. V paketu bomo naslovili vprašanja različnih bonitet oziroma davčnih olajšav, ki so se skozi leta prikradla v sistem. Vprašanje visoke obdavčitve plač smo skozi leta reševali z olajšavami, kot so prevoz na delo, prehrana, regres, 13. plača," s tem pa se je po besedah ministra poskušalo reševati visoko obdavčitev plač.

V enotnem sistemu, ki ga predlagajo, naj bi se neobdavčeni prihodki prestavili v ničelni dohodninski razred, ki bi se lahko povečal za več tisoč evrov, s čimer bi sistem poenostavili, meni finančni minister. V razredu bi se upoštevali vsi prihodki posameznika, tudi socialni transferji, s čimer naj bi odpravili vrsto anomalij. "Primer tega je, ko mi je gospodarstvenik povedal,  da določeni zaposleni niso želeli 13. plače, ker dodaten dohodek lahko preveč zniža njihove socialne transferje," je pojasnil Boštjančič, ki želi, da bi se v sistemu vsi dohodki šteli v enako osnovo, iz česar bi nato odštevali odbitke, med drugim za vzdrževane družinske člane.

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Božič je povedal, da niso naredili še nobenih izračunov glede višine posameznikove davčne obremenitve. 

Splošne olajšave pri dohodnini ne bo več

Takšen sistem je po Božičevih besedah bolj jasen, pregleden in uporaben za zavezance. Odbitki so bolj fleksibilni kot olajšave, je dejal in dodal, da z novim sistemom ne bo več prihajalo do primerov, ko dve osebi, ki imata za delodajalca enake stroške, prejemata različno visoke prihodke. "Radi bi, da davki ne bi več igrali tako pomembne vloge pri odločanju, na kakšen način si bo nekdo izplačal prihodek," je dejal.

Ko je govoril o odbitkih kot novosti v dohodninski zakonodaji je še povedal, da splošne olajšave pri dohodnini ne bo več, bo pa ničelni dohodninski razred. "Izgleda enako, a ni," je dejal. V kakšni višini bo ničelni dohodninski razred določen, še ni odločeno, bo pa precej višje, kot zdaj znaša splošna olajšava. Zato bodo lahko opustili marsikatero od obstoječih olajšav, ki delajo dohodninsko zakonodajo nepregledno.

Čeprav konkretnih izračunov še ni, je Božič prepričan, da bo vlada spremembe pri dohodnini uspela pripraviti in poslati v potrditev v DZ še pred koncem leta. Ni pa hotel zagotoviti, da bodo posamezniku prinesle višje neto prihodke. "Da bodo plače manj obremenjene, ni mogoče trditi," je dejal in ponovil, da davčna politika v zadnjih letih ni uspela slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe.

Kot so naknadno sporočili iz finančnega ministrstva, "vštevanje večjega nabora dohodkov v davčno osnovo, med drugim tudi povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, prehrane, nagrada za poslovno uspešnost in regres, se dopolnjuje z nadomestitvijo dosedanje ugodne davčne obravnave z določitvijo t. i. nultega dohodninskega razreda ali z vpeljavo davčnih odbitkov".

Po njihovo se s tem sistem bolje približa obdavčitvi po ekonomski moči posameznikov in le teh ne spodbuja več k davčno motiviranim odločitvam. Sprememba načina obdavčitve pa da ne pomeni povečanja davčnih obremenitev na skupni ravni, so sporočili iz finančnega ministrstva. 

Spremembe pri dohodnini naj bi uvedli z 2024, leto kasneje še spremembe pri obdavčitvi premoženja

Pri izhodiščih na ministrstvu niso želeli iti predaleč s konkretnimi rešitvami, saj želijo široko javno razpravo, tako na ravni stroke kot splošne javnosti. Prav tako je s tem namenom daljša tudi časovnica.

Že pred tem je premier Robert Golob dejal, da naj bi spremembe pri dohodnini uvedli z 2024, spremembe pri obdavčitvi premoženja pa leto dni pozneje.

Glavna izhodišča glede dohodnine so, da se s ciljem večje enostavnosti resno razmišlja o sistemu neto obdavčitve odhodka, torej sistemu davčnih odbitkov namesto davčnih olajšav.

Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

"Cilj načrtov ministrstva je enostaven, pregleden in razumljiv davčni sistem," je sklenil minister. Obenem je eno od vodil po njegovih besedah to, da naj se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika.

"Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu na svetu in najmanj obdavčenimi po premoženju na svetu"

Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem vrhu koalicije izpostavil, da je "Slovenija med najbolj obdavčenimi po delu na svetu in najmanj obdavčenimi po premoženju na svetu. Spremembe bodo šle v smer preglednosti, sprememb dohodninske zakonodaje in tudi zakonodaje pri davku na premoženje." 

Usmeritve glede davčne reforme po besedah Goloba ostajajo takšne, kot so jih komunicirali do zdaj.

A najprej je po premierjevih besedah treba ugotoviti neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja.

Za zdaj je izhodišče koalicije, da se sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ohrani, kot je, zato da ostane ureditev primerljiva s sedanjo.

"Razprava o davčnih spremembah bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeno soglasje," je dejal premier. Iz Slovenije želijo narediti bolj pravično družbo, kar je glavni namen davčne politike, je dodal.

Koalicijska partnerja SD in Levica sta z današnjo razpravo zadovoljna

Tanja Fajon je povedala, da so glede davčnega sistema slišali zelo dobro analizo in tudi zelo dobra izhodišča: "Strinjam se, da potrebujemo večji javni učinek financ. Okrepiti moramo vire javnega financiranja za potrebe vseh ljudi. Narediti pa moramo tudi bolj pravičen sistem. Tisti, ki ima več tudi plača več. Danes smo se dogovorili, da bomo skozi različne delovne skupine skušali doseči čim širši družbeni konsenz, ki ga takšna reforma potrebuje." 

"Edini način, da bodo naše javne finance resnično zdrave in da bomo lahko izpeljali načrte, ki smo jih v zadnjih mesecih obljubili ljudem, je, da vse te pravice financiramo iz davkov in prispevkov in ne na račun zadolževanja," je izpostavila.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je na novinarski konferenci nadomeščal koordinatorja Levice Luko Mesca, je dejal, da gre pri prenovi davčnega sistema za to, da se ga naredi bolj pravičnega in da bo kos izzivom 21. stoletja. "Prenova davčnega sistema je pomembna, da se na bolj pravičen način redistribuira bogastvo in se ga tudi nazaj investira v družbo, zato da bodo imeli ljudje čim več od tega kar proizvedemo," je dejal. Levica meni, da so predstavljena izhodišča zelo dobra osnova za davčno reformo.

Leto 2023 leto reform 

Vlada, ki napoveduje, da bo leto 2023 leto reform, se je namreč danes na koalicijskem vrhu lotila davčne reforme, ki so jo koalicijske stranke napovedale že pred volitvami. "Vlada bo predlog davčne reforme predstavila sredi marca, šla pa bo v smeri, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje pošteno plačali davke," je februarja letos v DZ povedal premier Robert Golob. Ob tem je napovedal tudi znižanje obremenitve plač, več pa ni razkril.

"Seveda pa imamo tudi mi na našem ministrstvu svoje poglede, svoje ideje, kako bi mogoče ne samo z obremenitvami, ampak tudi s kakšno razbremenitvijo pomagali bodisi gospodarstvu, bodisi turizmu ali pa tudi športu," je dejal v ponedeljek gospodarski minister Matjaž Han ob robu podpisa pogodb o sofinanciranju investicij v lesnopredelovalno industrijo.

"Če se bomo o usmeritvah uspeli dogovoriti in jaz upam, da se bomo, ker izhodišča so nam enkrat že bila predstavljena, potem bo to zagotovo uspešen koalicijski vrh," pa je ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

'Le razvojna davčna politika je javnofinančno vzdržna in odgovorna'

V Združenju Manager odločevalce pozivajo, da davčno reformo izkoristimo za dvig konkurenčnosti Slovenije, saj je ta podlaga za uspešno delovanje gospodarstva in, kot pravijo, le dodana vrednost, ki jo gospodarstvo ustvari, omogoča vzdrževanje in nadaljnjo rast blaginje. Slovenija je sicer po zadnji meritvi inštituta IMD po konkurenčnosti 38. izmed 63 spremljanih držav.

Razvojna davčna politika je namreč po mnenju Združenja Manager tista, ki je javnofinančno vzdržna in odgovorna. "Davčne prerazporeditve morajo iti v smeri povečevanja naše konkurenčnosti, upoštevati morajo specifike zelenega prehoda, delovati pa morajo proticiklično in robustno v podporo ljudem in gospodarstvu v primeru kriz. Predvidljivost, preglednost in stabilnost morajo postati davčne vrednote," pojasnjujejo.

Prestrukturiranje davkov in drugih dajatev mora zasledovati cilj manjše obremenitve dela, so prepričani v Združenju Manager. Povprečni zaposleni v Sloveniji so bili namreč leta 2021 po podatkih OECD peti najbolj obremenjeni po davčnem primežu izmed članic OECD. Po vzoru glavnih konkurentov bi morali zato v Sloveniji zmanjšati obremenitve najbolj produktivnih zaposlenih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, in za katere tekmujemo na evropskem in globalnem trgu. Morebiten izpad davčnih prihodkov je mogoče nadomestiti z obdavčitvijo na področjih, kjer smo v Sloveniji primerljivo manj obdavčeni (npr. premoženje), ob tem pa se mora upoštevati pozitivne finančne učinke zaradi manjše obremenitve dela (npr. rast potrošnje), menijo v Združenju Manager. 

Andrej Božič, predsednik Združenja Manager, je pojasnil, da so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi na ravni EU in OECD. "Slovenska podjetja, ki so zelo odprta, pa se za zaposlene borijo na globalnem trgu. Visoko usposobljene, produktivne razvojne kadre nam je vedno težje zadržati pri nas, obenem pa težko pridobimo izobražene kadre iz tujine. Zavedati se moramo dejstva, da brez talentov ne moremo ustvarjati višje dodane vrednosti, ki je temelj našega družbenega razvoja in blaginje," je dodal. 

V Združenju Manager posebej poudarjajo, da se moramo reform lotevati celovito in ob zavedanju, da učinkujejo v soodvisnosti druga od druge in tako pričakujejo, da bodo danes predstavljena izhodišča upoštevala to dejstvo, in da bo koalicija skozi davčno in druge reforme naslovila ključne razvojne izzive v Sloveniji, kot so ustvarjanje višje dodane vrednosti, večja produktivnost in neugodni demografski trendi.