Koalicija na referendumih poziva h glasovanju štirikrat za

Volivci se bodo na zakonodajnem referendumu, ki je bil razpisan na podlagi zbranih skoraj 45.000 podpisov, izrekali za ali proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi.

"Če želimo učinkovito preiskati korupcijo in politično odgovornost, moramo spremeniti zakon o parlamentarni preiskavi. Robert Golob in pripadniki levih nevladnih organizacij temu krčevito nasprotujejo, saj enostavno ne želijo preiskave energetskih poslov, financiranja stranke Svoboda in nevladnih organizacij," je razloge za podporo zakonu strnil Aleksander Reberšek.

Tudi vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je poudarila, da noben funkcionar ne sme biti nedotakljiv. Kot je dejala, parlamentarna preiskava ni orodje za politično maščevanje, je orodje za ugotavljanje odgovornosti. Zato po njenih besedah vračajo enaka pravila za vse. Kdor je prepričan, da nima česa skrivati, pa se v preiskavi nima česa bati.

Na isto nedeljo bodo potekali še trije posvetovalni referendumi, ki so jih v koaliciji predlagali skupaj z Resnico. Med drugim se bodo volivci izrekali o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.

Reberšek je poudaril, da mora invalidom, bolnim, starejšim ali tistim, ki iz kakšnega drugega razloga ne morejo delati, država pomagati. Če pa je človek zdrav, spodoben za delo in prejema denarno socialno pomoč, je prav, da nekaj naredi za skupnost, kot primere pa je navedel pomoč v domu za starejše, čiščenju parka, pometanje pločnika ali kakšna lažja občinska opravila.

Po njegovih besedah ni pošteno, da bodo eni celo življenje le delali, drugi pa izkoriščali državo. Na resornem ministrstvu tako že urejajo, da denarna socialna pomoč ne bo stalen prihodek zdravih, za delo sposobnih ljudi, je pojasnil.

Mnenja je tudi, da bi moralo biti osnovno znanje slovenskega jezika pogoj za denarno socialno pomoč. Prav tako je njegov predlog, da bi posameznik moral sprejeti tudi delo za dve stopnji nižjo izobrazbo.

Glede posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev je poslanec SDS Andrej Kosi pojasnil, da je danes situacija povsem drugačna kot leta 2002, ko so državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem dobili volilno pravico na lokalnih volitvah. Število tujcev je po njegovih besedah bistveno večje, v nekaterih občinah predstavljajo tudi 18 ali več odstotkov prebivalcev.

Kot je dejal Kosi, se s tem zmanjšuje ustavna pravica, da ima oblast v državi ljudstvo, to oblast pa državljani izvajajo preko volitev. Tako želijo po Reberškovih besedah okrepiti glas slovenskih državljanov, da bodo imeli več besede pri tem, kako bodo živeli v lastni občini.

Pri tretjem posvetovalnem referendumu je Kosi pozval h glasovanju za ukinitev RTV-prispevka. Po njegovih besedah je nacionalna Radiotelevizija Slovenija postala neuravnotežen medij, nacionalna televizija pa predvaja novice, ki so bolj ali manj v prid levi politični opciji. Nekateri tako nacionalne televizije ne gledajo, če programa ne gledaš, pa ga tudi nisi dolžan plačevati, je dodal Kosi.

Na vprašanje, ali bi k uravnoteženosti lahko tudi sami prispevali s tem, da bi se odzvali na vabila v oddaje, je odvrnil, da že sama informativna vsebina nacionalne televizije ni uravnotežena. K temu pa je dodal, da prejšnja koalicija na novinarske konference sploh ni vabila medijev, ki pri njih niso bili priljubljeni, in se odzivala na njihova vabila.

Društvo in sindikat novinarjev Slovenije sta ob uradnem vstopu v referendumsko kampanjo proti ukinitvi RTV-prispevka v današnji skupni izjavi predlog za ukinitev prispevka ocenila kot nesprejemljiv. Vprašanje RTV-prispevka vidita kot vprašanje, kakšno demokracijo želimo ohraniti za prihodnost.

"Aktualna politična oblast, ki poziva k ukinitvi prispevka, poudarja, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS), češ da bodo denar za RTVS zagotovili v državnem proračunu in hkrati državljane razbremenili plačila prispevka," je dejala predsednica sindikata Alenka Potočnik. Toda za izrečenim se po njenih besedah skriva politična poteza, "s katero si želi aktualna politična oblast podrediti osrednjo medijsko institucijo".

Strošek za prebivalstvo namreč s financiranjem RTVS iz državnega proračuna po njenih besedah ne bi izginil, ampak bi se način financiranja RTVS le spremenil.

Kaj se lahko zgodi pri proračunskem financiranju medijev, pa je pred leti, ko je vlado prav tako vodila SDS, po opozorilu Potočnikove pokazala izkušnja Slovenske tiskovne agencije. Ta je namreč več mesecev ostala brez financiranja javne službe, s prostovoljnimi prispevki pa so jo reševali državljanke in državljani, je spomnila.

Tedaj se je po njenih navedbah hkrati znašla v nezavidljivem položaju tudi RTVS. "Prišli smo do točke, ko je resno ogrožen obstoj javne RTV in status zaposlenih," so po njenih besedah v novinarskih sindikatih sporočili pred štirimi leti, ko so tedanjemu vodstvu RTVS in ustanovitelju napovedali stavko, pri čemer je bila prva stavkovna zahteva zahteva po neodvisni javni RTVS.

"Tudi štiri leta pozneje zahteva ostaja. V njen bran danes sporočamo, da v Sindikatu novinarjev Slovenije vstopamo v referendumsko kampanjo proti ukinitvi RTV-prispevka in vabimo državljanke in državljane, da na referendumu 11. oktobra obkrožijo "proti"," je pozvala. Evropski akt o svobodi medijev po njenih besedah nalaga članicam EU, da imajo javne radiotelevizije ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva. Ob tem določa, da morajo biti uredniško neodvisne.

Zaščitenost RTVS kot neodvisne institucije zadeva vse v Sloveniji, ne samo novinarjev, je izpostavil Borut Mekina iz Društva novinarjev Slovenije. Če bo tako zavarovana institucija, kot je RTVS, padla, se bo politizacija širila naprej brez vseh ovir v vse pore družbe. Sledile bodo državne institucije, gospodarske družbe, družine, je napovedal. Številni so po njegovem opažanju sicer kritični do RTVS, toda če v državi ni niti teoretične možnosti za obstoj neodvisne javne radiotelevizije, potem nobena kritika nima več smisla, meni.

Obe novinarski organizaciji je na izjavi podprla predsednica Evropske federacije novinarjev (European Federation of Journalists - EFJ) Maja Sever. "V času dezinformacij in neresnic, v času, ko ljudem zagotavljajo vsebine za branje in poslušanje algoritmi in tehnološki velikani, je nujno ohranjati javne medijske servise," je prepričana.

Društvo je kot organizator referendumske kampanje vstopilo tudi v kampanjo proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi. Če bo uveljavljena, bo imela zastrašujoče učinke za novinarje, ki bodo v preiskavi preiskovanci. Oža pa tudi nabor varovalk, manjša človekove pravice in ogroža tajnost novinarskih virov, so zapisali v društvu.